Na Norveškem so potekale državnozborske volitve, kjer so desno usmerjene koalicijske stranke pod vodstvom Konzervativne stranke premierke Erne Solberg prejele več glasov od združenih opozicijskih strank pod vodstvom Delavske stranke, skupno 48 odstotkov. Kljub zmagi tako imenovanega modrega bloka pa največja stranka v norveškem parlamentu tudi po teh volitvah s 27 odstotki ostaja levičarska Delavska stranka. Premierki Solberg sta ponovni mandat za sestavo vlade zagotovili šele Krščanska demokratska stranka in Liberalna stranka, ki sta obe komaj prestopili 4 odstotni parlamentarni prag. Bodoči vladajoči koaliciji se tako obetajo zgolj štirje sedeži več od parlamentarne večine. Na četrto mesto med strankami pa se je povzpela Sredinska stranka, ki je predvsem na podeželju zagovarjala decentralizacijo in izhod iz Evropskega gospodarskega prostora. Vodilni Delavska stranka in Konzervativna stranka sta sicer obe izgubili podporo volilcev glede na volitve leta 2013, obe pa podpirata članstvo v Evropskem gospodarskem prostoru in nadaljnje črpanje nafte na Arktiki.

V Kataloniji se je zbralo okoli pol milijona podpornikov referenduma za odcepitev pokrajine od Španije, ki je napovedan za 1. oktobra. Protesti v podporo izvedbi referenduma, ki ga je pred enim tednom ustavno sodišče zaradi pritožbe španske vlade sicer zamrznilo, so potekali na narodni dan Katalonije, kar je praksa že od leta 2012. Katalonska pokrajinska vlada je naznanila, da bo referendum v duhu državljanske nepokorščine izvedla v vsakem primeru, generalni državni tožilec pa je skladno z odločitvijo ustavnega sodišča že prejšnji teden napovedal sodni pregon katalonskih članov vlade, parlamenta in lokalnih oblasti. Konec tedna je več kot 500 katalonskih županov kljub prepovedi že izdalo dovoljenje za uporabo občinskih prostorov za izvedbo referenduma, katalonska oblast pa je v primeru izglasovane odcepitve napovedala razglasitev neodvisnosti 4. oktobra.

Varnostni svet Združenih narodov je izglasoval nov sveženj sankcij proti Severni Koreji, ki so jih kot posledico severnokorejskih testov vodikove bombe v začetku meseca predlagale Združene države Amerike. Sprejete sankcije, ki predvsem prepovedujejo uvoz tekstila iz Severne Koreje, so po posredovanju Kitajske in Rusije milejše od prvotno predlaganih. Namesto popolne prepovedi izvoza surove nafte in naftnih derivatov, ki bi prizadela predvsem Kitajsko, so sprejeli zgolj omejevanje količine izvoza. ZDA so iz predloga osnutka sankcij umaknile prepoved potovanja in zamrznitev premožanja severnokorejskega voditelja Kim Džong Una. Izpustile so tudi sporno določilo, po katerem bi bile mornarice držav članic Združenih narodov zavezane pregledovati  tovorne ladje, namenjene v Severno Korejo, tudi z uporabo sile. Spomnimo, da je Varnostni svet Združenih narodov že v začetku avgusta izglasoval sankcije, ki so prepovedale izvoz premoga iz Severne Koreje in onemogočile izdajanje delavskih viz za severnokorejske delavce.

Po skoraj 200 francoskih mestih potekajo demonstracije in omejene stavke v javnem prevozu proti reformam delavske zakonodaje, ki jo je prejšnji mesec predstavil predsednik Emmanuel Macron. Protestniki, ki pripadajo večinoma sektorju javnih služb, transporta in energetike, nasprotujejo določilom, ki bi zmanjšala pogajalsko moč sindikatov, poenostavila odpuščanje in zmanjšala denarna nadomestila ob odpustitvi. Predsednik Macron si je jezo sindikalistov prislužil tudi z nedavno izjavo, da ne misli popuščati pri reformah, zlasti ne na račun lenuhov in ekstremistov. Protesti, ki jih organizira drugi največji francoski sindikat CGT, se bodo po napovedih zaključili s popoldanskim pohodom po francoski prestolnici. Demonstracijam in stavkam pa sta se odrekla druga največja francoska sindikata, CFDT in FO, ki sta napovedala nadaljnja pogajanja z vlado.

Iraški parlament je glasoval proti izvedbi referenduma za kurdsko neodvisnost, ki ga je pokrajinska vlada v Kurdistanu razglasila za 25. september. Dve največji kurdski stranki, Kurdska delavska stranka in Patriotska zveza Kurdistana, sta podprli izvedbo referenduma, nasprotovalo pa mu je Gibanje Gorran. V gibanju so povdarili, da kurdski pokrajinski parlament zaradi spora glede podaljšanja mandata pokrajinskemu predsedniku Masudu Barzaniju ni zasedal že vse od oktobra 2015. Gibanje Gorran, ki se je leta 2009 odcepilo od ostalih dveh kurdskih strank in je druga največja stranka trenutno nedelujočega kurdskega parlamenta, je sredi prejšnjega tedna zavrnilo sestanek z Barzanijem in ostalimi strankami. Tema spora je zamrznitev delovanja parlamenta, ki je sledila odstavitvi ministrov Gibanja Gorran s strani vladajoče stranke Barzanija, ki jih je obtožil spodbujanja protivladnih demonstracij. Gorran je pozval k prestaviti referenduma, iraška vlada pa je referendum že označila za enostranskega in protiustavnega.

Hamas je naredil korak k pobotanju s Fatahom. Naznanil je, da je pripravljen na ponovni začetek pogajanj s skupino palestinskega predsednika Mahmuda Abasa brez prejšnjih zahtev, naj slednji opusti pritiske na Hamas. Obenem je tudi povedal, da je pripravljen razpustiti sporni administativni odbor, ki je nadzoroval Gazo in oporekal pristojnostim vlade Fataha.  Fatah je kot posledico uvedbe tega odbora namreč izvajal pritiske nad Hamas v Gazi, predvsem v obliki blokade elektrike in naftnih derivatov ter zmanjševanja plač javnim uslužbencem. Politično krilo Hamasa, ki je ponudbo za pogajanja s Fatahom naznanilo v Egiptu, je obenem izrazilo tudi upanje, da bo Egipt ob spravi s Fatahom omilil svojo politiko osamitve Gaze in ponovno odprl mejni prehod Rafah. Egipt je prehod izjemoma odprl prejšnji teden, ko je dovolil prečkanje palestinskim romarjem v Savdovo Arabijo.