Predsednik iraškega Kurdistana Masoud Barzani je oznanil, da bo izveden referendum za neodvisnost regije, ki ji predseduje. Referendum bo izveden petindvajsetega septembra. Avtonomna kurdska regija ima že veliko značilnosti samostojne države: svoje pravosodje, zakonodajalca in varnostne sile, vse priznane s strani iraške ustave kot federalistične strukture. Glasovanje bo potekalo tudi na tako imenovanih spornih ozemljih Khanqin, Sinjar, Makhmor in nafto bogatem Kirkuku, ki ležijo južneje od uradnega ozemlja Kurdistana, a jih nadzorujejo kurdske vojaške sile. Poleg vlade v Bagdadu osamosvojitvi že precej tradicionalno  nasprotujejo tudi Iran, Sirija in Turčija. Skozi slednjo poteka tudi edina izvozna pot za nafto iz iraškega Kurdistana, s čimer obvladuje precejšnjo ekonomsko moč nad ozemljem, zato je napoved referenduma mogoče interpretirati tudi kot poskus izboljšanja pogajalske pozicije kurdske vlade nasproti vladi v Bagdadu.

Turčija je v sporu med zalivskimi kraljevinami stopila v bran Katarju. Poslanci so v znak podpore izglasovali zakon, ki omogoča napotitev dodatnih turških vojakov v Katar. Tam sicer že biva 150 turških vojakov, sporazum med državama iz leta 2014 pa predvideva ustanovitev vojaške baze v arabski državi, v kateri naj bi bilo nastanjenih do 3000 turških vojakov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je prav tako izjavil, da sankcije, ki jih je proti Katarju uvedla skupina držav pod vodstvom Saudove Arabije, niso pravilna poteza. Turčija in Katar si delita interese tako v energetiki, kjer je Katar izvorna, Turčija pa tranzitna država za zemeljski plin proti Evropi, kot v geopolitiki, kjer sta tekom arabske pomladi podpirali iste skupine, med drugim Muslimansko bratovščino.

Nemška vlada je sprejela odločitev o premestitvi vojaških sil iz Turčije v Jordanijo. Nemčija ima namreč v turškem Incirliku nastanjenih 280 vojakov in letalsko vojaško bazo, od koder v okviru koalicije pod vodstvom Združenih držav Amerike izvajajo izvidniške lete v Siriji. Razlog za odločitev o premestitvi leži v diplomatskem sporu med Nemčijo in Turčijo. V Ankari so namreč močno obsodili dejanje Nemčije, ko je ta podelila azil vojakom, ki so sodelovali v ponesrečenem državnem udaru. Zato je Turčija nemškim poslancem že večkrat zavrnila obisk baze v Incirliku, kar je bil povod za nemško premestitev baze.

Dvajset držav članic Evropske unije je doseglo dogovor o podrobnostih delovanja in vlogi javnega tožilstva Evropske unije. Novo strukturo želijo ustanoviti predvsem zaradi lažjega in učinkovitejšega pregona kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU. Evropsko javno tožilstvo bo imelo sedež v Luksemburgu, njegova struktura pa bo dvodelna. Urad bo vodil glavni tožilec, ki bo imel osrednjo vlogo, drugi del tožilstva pa bodo sestavljali posamezni tožilci iz posameznih držav članic. Evropsko tožilstvo bo imelo nalogo soočanja z goljufijami v povezavi s strukturnimi skladi EU ali davkom na dodano vrednost, hkrati pa naj bi omogočilo močnejši proračun EU. Pred dokončnim sprejetjem uredbe je potrebna odobritev Evropskega parlamenta, ki lahko predlog zavrne, ne more pa ga spreminjati. Proces ustanavljanja naj bi trajal še približno tri leta.

Premier Miro Cerar je pozval Ministrstvo za infrastrukturo, naj pripravi poseben sklep, ki bo zagotovil, da bo gradnja drugega tira omogočala izgradnjo dvotirne proge namesto do sedaj predvidene enotirne. Odločitev bo sprejeta na današnji vladni seji, kjer bodo govorili tudi o prodaji Nove ljubljanske banke in o predlaganem cenovnem razponu za delnico. Koalicijski partnerici SD in Desus sta že izrekli svojo nepodporo prodaji NLB, zaradi česar bodo na seji prisotni tudi predstavniki SDH in NLB, ki bodo pojasnili dosedanji potek prodaje.

Vlada Državnemu zboru predlaga, naj predčasno razpusti občinski svet v Kostanjevici na Krki. Zaradi spora med svetniško večino in županom v občini že dve leti ni bil sprejet občinski proračun. Delo občinskega sveta je tako onemogočeno, saj so seje večinoma nesklepčne. Vlada se je za razpustitev odločila na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da se lahko občinski svet predčasno razpusti v premeru, če v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme predloženega in pripravljenega proračuna in če se v posameznem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne sestane na sklepčni seji. V primeru razpustitve bo Državni zbor sklical predčasne volitve.