Sodeč po pridobljenih internih dokumentih medijske hiše Financial Times bo Bruselj v sklopu reforme telekomunikacijske politike, v njej začrtana pravila apliciral tudi na internetne komunikacijske aplikacije, s katerimi je moč opravljati klice in pošiljati sporočila tudi v telefon. Aplikacije, kot sta Microsoftov Skype in Facebookov WhatsApp, ki glede na reformo pravno sodita v sivo cono, bosta takisto podvržena pravilom o zasebnosti in o deljenju podatkov varnostnim agencijam. Poteza, ki bo omejila delovanje ameriških korporacij, bo sledeč dokumentom uradno najavljena septembra.

Več družinam v Himari, regiji v Albaniji, grozi izselitev zaradi občinskega načrta gradnje vil in turističnih naselij. Na območju, ki je namenjeno gradnji, namreč živijo družine, ki nimajo dokazil o lastništvu ozemlja, a tam živijo že stoletja. Včeraj je bil organiziran protest, s katerim so prebivalci pozvali občino, naj prekliče načrt. V primeru neposluha oblasti nameravajo pritisk še stopnjevati. Po besedah Nikollaqa Neranxija, vodje gibanja proti načrtu, bo ta negativno vplival na vsaj 500 družin. Neranxi oblast prav tako obtožuje dosedanje vlade zavračanja dodeljevanja dokumentov, s katerimi bi ljudje lahko dokazali lastništvo nad ozemljem na katerem živijo.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je izjavil, da mora Evropa do oktobra turškim državljanom zagotoviti potovanje brez viz po območju Evropske unije. Če se to ne zgodi, bo Turčija opustila dogovor z Evropsko unijo, po katerem zadržuje begunce na svojem ozemlju. Brezvizna potovanja za Turke so po izjavah nekaterih evropskih funkcionarjev sicer vse dlje od uresničitve, posebej po aretacijah in odstavitvah, ki so sledila poskusu puča v Turčiji, ter zaradi turškega protiterorističnega zakona, s katerim med drugim preganjajo novinarje, nasprotnike režima in Kurde.

Prav tako je glavni turški tožilec v Carigradu od Združenih držav Amerike uradno zahteval izročitev klerika Fetullaha Gülena. Tega navajajo kot glavnega organizatorja neuspelega vojaškega udara, kar sam zanika. Gülen se je nedavno zavzel za neodvisno mednarodno preiskavo udara in se je pripravljen vrniti v Turčijo in prestati kazen, če bi preiskava pokazala, da je kriv. Združene države Amerike naj bi ga izročile, če bodo dobile nedvoumne dokaze, da je kriv.

Islamska država je utrpela še eno izgubo. V soboto so kurdske in arabske sile sporočile, da so s pomočjo letalstva Združenih držav Amerike zavzele mesto Manbidž, ki ga je Islamska država zavzela leta 2014. Mesto je strateško pomembno, saj leži na oskrbovalni poti med mestom Rakka, samooklicano prestolnico Islamske države, in turško mejo. Boji za Manbidž so potekali od junija.

Trije organizatorji hongkonškega tako imenovanega Dežnikarskega gibanja oziroma gibanja za demokracijo so bili obsojeni zaradi sodelovanja pri protestih proti vplivu Kitajske na Hong Kong leta 2014. Joshua Wong je dobil 80 ur javnega dela, Nathan Law 120 ur javnega dela, Alex Chow pa tritedensko zaporno kazen, preloženo za eno leto zaradi študija. Ime Dežnikarsko gibanje je nastalo, ko so se protestniki z dežniki branili pred policijo oziroma solzivcem.

Protesti so se zgodili zaradi nameravanih sprememb hongkonškega volilnega sistema, ki bi šel na roko kitajski komunistični partiji. Hong Kong je sicer nominalno avtonomna regija, ki je bila predana Kitajski iz kolonialnih britanskih rok leta 1997. Joshua Wong and Nathan Law, dva izmed obsojenih, sta aprila ustanovila stranko Demosisto, ki naj bi se zavzemala za neodvisnost Hong Konga od Kitajske. To bi obdržali tudi po letu 2047, ko se izteče pogodba med Veliko Britanijo in Kitajsko, ki do takrat zagotavlja avtonomijo tega mesta.