V prvem krogu predsedniških volitev v Braziliji je slavil skrajnodesničarski kandidat Jair Bolsonaro, ki je ob skoraj 80-odstotni volilni udeležbi prejel 46 odstotkov vseh glasov. V drugem krogu, ki bo 28. oktobra, se bo pomeril s Fernandom Haddadom, ki je prejel 29 odstotkov vseh glasov. Haddad je bil za kandidata Stranke delavcev imenovan septembra, ko je bil svojo kandidaturo po odločitvi Vrhovnega volilnega sodišča prisiljen umakniti bivši predsednik Luiz Inacio "Lula" da Silva. Ta je zaradi obsodbe korupcije kršil tako imenovani zakon čiste države. Bolsonaro, ki je nastopal pod sloganom “Brazilija nad vsem, Bog nad vsemi”, je v javnosti izrazito kontroverzna osebnost zaradi izjav o manjšinah, ženskah, istospolno usmerjenih in zaradi odkrite nostalgije po obdobju vojaške diktature. Na nedeljskih volitvah so Brazilci sicer volili tudi poslance, senatorje in guvernerje. Med drugim si sedeža ni uspela zagotoviti bivša predsednica Dilma Rousseff, ki prav tako pripada Delavski stranki.

Volitve so potekale tudi v Bosni in Hercegovini, kjer se je 3,3 milijona volilnih upravičencev odločalo o tričlanskem predsedstvu in poslancih spodnjega doma parlamenta. Prav tako so hkrati potekale volitve na kantonalni in entitetski ravni. Po okoli 80-ih odstotkih preštetih glasov je jasno, da je bil za srbskega člana predsedstva izvoljen dolgoletni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, za bošnjaškega kandidata Stranke demokratske akcije Šefik Džaferović, za hrvaškega pa kandidat Demokratske fronte Željko Komšić, ki je premagal dosedanjega člana predsedstva iz vrst HDZ BiH Dragana Čovića. Enver Kazaz iz Filozofske fakultete v Sarajevu v zmagi Dodika ne vidi bistvenih sprememb.

Izjava

Po drugi strani zmago Željka Komšića v boju za hrvaškega člana predsedstva Bosne in Hercegovine Kazaz vidi kot začetek velike povolilne krize.

Izjava

Več o volitvah v Bosni in Hercegovini v petkovem Kultivatorju ob sedemnajsti uri.

Vlada na čelu z Demokratsko stranko socialistov Črne gore bi državljane, ki ob predvajanju črnogorske himne ne bi vstali na noge, oglobila z med 300 in 2000 evri kazni. Po novem zakonu bi morale državne institucije črnogorsko zastavo imeti na pročelju stavb izobešeno ves čas. V zunajparlamentarni stranki Prava Črna gora opozarjajo, da bi spremembe zakona kršile ustavo Črne gore in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, saj bi ravnanje v skladu z zakonom kršilo svobodo izražanja, prav tako pa bi diskriminiralo tiste, ki med himno ne bi mogli vstati.

V Romuniji je zaradi premajhne udeležbe padel referendum o spremembi ustave, preko katere bi bila spremenjena definicija zakonske skupnosti. Po novem predlogu, ki ga je podala tako imenovana Koalicija za družino, bi v zakonsko zvezo lahko stopila samo moški in ženska, s čimer bi preprečili boj istospolno usmerjenih za pravice do zakonske ali civilne partnerske zveze. Da bi referendum uspel, bi moralo glasovati 30 odstotkov vseh volilcev, a je na volišča odšla zgolj petina volilnih upravičencev. Referendum je neuspel kljub spremembam v romunski zakonodaji v preteklih letih, ko so zahtevano mejo za veljavnost referenduma znižali s 50 na 30 odstotkov in obenem omogočili glasovanje preko dveh dni.

Bahrajnski parlament je podprl osnutek zakona, ki bi uvedel davek na dodano vrednost. Uvedba davka po 5-odstotni stopnji je bila del sporazuma Sveta za sodelovanje arabskih držav v Zalivu, ki ga opravičujejo kot poskus omejitve proračunskega primanjkljaja, ki je nastopil po padcu cene nafte v zadnjih letih. Podoben ukrep sta januarja letos sprejeli Saudova Arabija in Združeni arabski emirati. Preden bo zakon stopil v veljavo, ga mora potrditi še zgornji dom parlamenta.

 Predsednik libijske vlade Fajez Al Saraj je prevetril vladni kabinet. V vladi s sedežem v Tripoliju, podprti s strani Združenih narodov, je zamenjal notranjega, gospodarskega in finančnega ministra. Novi notranji minister je Fathi Ali Bashaga, ki je nekdanji član Vojaškega sveta Misurate, milice, zveste tripolski vladi. Leta 2011 je sodeloval pri uporu proti takratnemu predsedniku Moammerju Gadafiju. Spremembe v tripolski vladi, ki nadzoruje večji del zahoda Libije, sledijo tednom spopadov med milicami v Tripoliju. Med drugim so oblasti zaradi spopadov ustavile obratovanje tripolskega letališča. Vzhod Libije, vključno z naftno bogatim Bengazijem, in Tobrukom, nadzoruje vlada generala Kalife Haftarja.

Ljubljanski mestni svetnik Dragan Matić iz stranke SMC je uradno predstavil kandidaturo za županski stolček v prestolnici. Za mandat se bo potegoval pod sloganom “Manj v beton in cevi, več v ljudi”. Kandidaturo bo v torek predstavil tudi vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič, ki se za položaj župana bori v občini Brežice. V teh pestrih dneh za stranko SMC pa prihaja tudi novica, da je iz stranke izstopil nekdanji javni minister Boris Koprivnikar, ki se sooča z očitki o domnevni korupciji v zvezi s svojo zaposlitvijo v družbi BTC.