Kolumbijsko uporniško gibanje FARC je včeraj izpustilo pred dvema tednoma ugrabljenega generala Rubena Daria Alzateja. Slednji je, kot je to sam sporočil preko twitterja, v dobrem stanju. Dejanje je ponovno odprlo pot mirovnim pogajanjem  med vlado in gibanjem, ki potekajo od novembra 2012 v Havani na Kubi. Tako namerava glavni vladni pogajalec Humberto de la Calle še danes odpotovati v kubansko prestolnico in sprejeti odločitev o naslednjih korakih. Sicer pa obstaja med stranema nesoglasje o prekinitvi ognja med pogajanjem. Medtem ko zahteva Farc popolno prekinitev kakršnihkoli akcij proti njim, je pozicija vlade drugačna. Mnenja so namreč, da bi gibanje premirje izkoristilo za rekrutacijo novih sil.  

Po porazu vladajoče tajske Nacionalistične stranke na sobotnih parlamentarnih volitvah je najprej odstopil premier Jiang Yi-huah, potem pa še celoten 81 članski kabinet z ministri, njihovimi namestniki in državnimi sekretarji vred. Državo bodo sicer upravljali do novega sklica vlade. Vodenje bo najverjetneje prevzela zmagovalka volitev, Napredna demokratska stranka, ki je prejela 47,5 odstotka glasov. Nacionalistična stranka jih je dobila nekaj manj kot 41 odstotkov. Razlogi za takšen izid so predvsem v dejstvu, da si je zdaj bivši premier Yi-huah prizadeval za dobre odnose s Kitajsko, kar je rezultiralo v vse večje vmešavanje najmočnejše azijske gospodarske sile v tajske zadeve. Porazu naj bi botrovali tudi številni škandali s hrano in počasna gospodarska rast.

Nadaljujemo na Kitajskem. Svetovna zdravstvena organizacija jo je namreč pozvala, naj kaj stori glede problematike aidsa. Po podatkih kitajski oblasti je v državi pol milijona prebivalcev obolelih z adisem ali okuženih z virusom HIV. Vendar uradni podatki še zdaleč ne kažejo realne slike. Po domnevah strokovnjakov je okuženih še nekaj sto tisoč ljudi, ki tega niti ne vedo. Ob dnevu boja proti aidsu je predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije na Kitajskem Bernhard Schwartlaender izpostavil predvsem problem stigamtizacije in diskriminacije okuženih, homoseksualcev ter uživalcev drog.

Največ okuženih z virusom HIV in obolelih z aidsem pa je še vedno v podsaharski afriki. Od okrog 35 milijonov okuženih jih namreč 24,7 milijona živi v tej regiji. Pomenljiv je tudi podatek, da je 70 odstotov novih okužb v državah pod največjo puščavo na svetu. Od izbruha epidemije se je sicer po svetu s HIV-om okužilo 78 milijonov ljudi, zaradi aidsa pa jih je umrlo 39 milijonov. Ob vseh teh ogromnih številkah je treba povedati, da že nekaj let obstajajo učinkovita zdravila, ki preprečujejo razvoj virusa.

Selimo se v Združene države Amerike, kjer se nadaljujejo protesti proti policijskemu nasilju. Naj spomnimo: uboj temnopoltega 18-letnika Michaela Browna, ki ga je 9. avgusta letos v Fergusonu v zvezni državi Missouri zagrešil policist Darren Wilson, je takoj sprožil proteste. V pričakovanju pravice, ki naj bi prišla preko sodišča, so se demonstracije do odločitve državnega sodišča umirile. Po njej - odločilo je namreč, da ne namerava sprožiti uradne preiskave - pa so se znova zaostrile. Ena zadnjih novic, bolj bizarne narave, se tiče geste igralcev ameriškega nogometa ekipe St Louis Rams, ki so v znak solidarnosti z Brownom na eni od tekem dvignili roke. Ker združenje policistov iz St Louisa geste ni prepoznalo kot znak vdaje, so takoj odreagirali in zahtevali disciplinski postopek proti igralcem.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in Razvoj je izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da migracija iz tretjih držav v Evropsko unijo pada, pri čemer je število migracij znotraj unije prvič preseglo število migracij iz tretjih držav. Največjega števila migrantov je po pričakovanjih deležna Nemčija, ki ima tudi največ prosilcev za azil. Sledita ji Velika Britanija in Francija. Vse manj pa je priseljevanja v Španijo in Italijo, iz katerih se je predvsem zaradi gospodarske krize odselilo precej prebivalstva. Da ne bi naštevali migracije iz ali v posamezne države Evropske unije, lahko samo nakažemo splošno sliko. Ta seveda jasno kaže, da poteka migracija iz smeri ekonomsko šibkejših k bogatejšim državam. Številke govorijo tudi o tem, da je razkorak čedalje večji.

Referendumska Švica je na drugem letošnjem glasovanju o omjevenaju priseljevanja zavrnila uvedbo letne priseljenske kvote na največ 0,2 odstotka populacije oziroma 16.000 priseljncev na leto. Referendumska predlagateljica konzervativna ekološka skupina Ecopop je ksenofobno pobudo zavila v ekološke kvazi argumente, češ da približno 100.000 tujcev, kolikor jih na leto sprejme Švica, povzorča več stresa in sporov, ki pa nimajo posedlic samo na idilično podalpsko družbo, pač pa tudi okolje. Mnenju, da so priseljenci pogubni za švicarsko družbo in okolje pa volivci niso nasedli, saj jih je kar 74 odstotkov glasovalo proti predlogu. Za razliko od prvega letošnjega referenduma o migrantskem vprašanju februarja letos, ko so švicarski volivci s tesno večino potrdili uvedbo kvot za prisiljevanje iz držav Evropske unije. Te bodo začele veljati z letom 2017.

Volivci pa so na včerajšnjem trojnem referendumu s preprčljivo, 78 odstotno večino zavrnili tudi predlog populistične ljudske stranke, da bi Švica zlato, shranjeno v tujini, vrnila v domovino, potrojila zlate rezerve, centralni banki pa prepovedala prodajo dragocenih kovin. Na rezulat je verjetno vplivalo mnenje strkovnjakov, da bi v primeru potrditve predloga morala švicarska banka kupiti 1.800 ton zlata, zaradi česar bi cene le-tega ponorela. Še najbolje jo je odnsela tretja referenduska pobuda, po kateri bi ukinili davčne ugodnosti tujim milijonarjem, proti kateri je glasovalo, v primerjavu z drugima dvema vparašanjema, zgolj 60 odstotkov volilcev.

Računsko sodišče se je v pred nekaj dnevi objavljenem poročilu dotaknilo tudi sežigalnic odpadkov v Sloveniji. Medtem ko v Celju že obratuje, pa se načrtujeta še dve, in sicer naj bi stali v Ljubljani in Mariboru. Ekologi brez meja so sicer z odzivom računskega sodišča samo delno zadovoljni, saj ta zahteva dokončno izvedbo državne strategije ravnaja z odpadki, ki je stara že več kot desetletje, pri čemer pa ne upošteva novih možnosti. Več odzivu na poročilo računskega sodišča in zastarelosti strategije Erika Oblak iz Ekologov brez meja:

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje

Pred sindikati javnega sektorja in vlado so zadnja in ključna pogajanja o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto, ki bodo odločila o izvedbi za sredo napovedanega 2-urnega protestnega shoda. Potem ko je vlada prvotni predlog varčevalnih ukrepov, s katerimi je prevdsem na račun rezananja najrazličnejših dodatkov skušala na odhodkovni strani prišparati 127 milijonov evrov, nekoliko omilila, sindikati vztrajajo, da v nova zmanjševanja plač ne bodo privolili.

Kot je povedal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, se  sindikati z vlado strinjajo o podaljšanju zdaj veljavnih ukrepov, v višini dobrih 310 milijonov evrov, pripravljeni pa so tudi na prenos sprostitve napredovanj iz maja v december prihodnje leto. Vlada je o stališču sindikata in morebitnem zadnjem protipredlogu, na katerem bi s sindikati skušala najti konsenz, razpravljala včeraj, a o sklepih po srečanju ministri niso govorili. V primeru neuspelega dogovora je finančni minister Dušan Mramor sicer napovedal linerano rezanje plač v javnem sektorju, sindikati pa v tem primeru stavko.