Začenjamo z novicami iz kriznih območij Ukrajine. Skupina mož, oboroženih s strelnim orožjem in ruskimi simpatijami, je zasedla letališče Sergeja Prokofjeva v mestu Doneck. Zasedbi je sledila močna protiofenziva ukrajinskih vojaških sil, v kateri naj bi do sedaj padlo vsaj 30 proruskih militantnežev. Zasedba letališča naj bi bil odgovor na napovedi novoizvoljenega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, da bo njegovo prvo dejanje obisk vzhodnega dela Ukrajine, ta pa se na dogajanje v obmejni regiji odziva v že videni maniri - “s teroristi se ne pogajamo”.

Britanska vlada je v obravnavo dala predlog zakona, ki naj bi razširil pravice podjetij pri izkorišanju metod hidravličnega drobljenja, bolj znanega pod imenom fracking, za namene pridobivanja nafte in zemeljskega plina iz skrilavca. Vlada se je za liberalizacijo sporne prakse odločila potem, ko je raziskava v regiji na jugu Anglije razkrila, da se tam skriva vsaj 4,4 milijarde sodčkov nafte, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je le eden odstotek teh zalog primeren za črpanje. Novi predlog bi podjetjem omogočil vrtanje na globini 300 metrov pod površjem in zahteval izplačilo odškodnin prebivalcem območja drobljenja v višini 20.000 funtov na gospodinjstvo in prispevek enega odstotka svojih prihodkov v blagajno lokalne skupnosti. Ob tem gre opozoriti, da je višina izplačil iz prihodka drugod po svetu postavljena višje, in sicer med 5 in 10 odstotki.

V Barceloni je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, potem ko so oblasti prisilno deložirale aktiviste skvota v poslopju Can Vies. Ta je sicer v lasti mestnega podjetja za javni prevoz, vendar pa je od leta 1997, ko je poslopje bilo zasedeno s strani aktivistov, preraslo v skupnostni center. Spor med aktivisti in mestnimi oblastmi se je vnel potem, ko je sodišče odobrilo prisilno deložacijo, mestne oblasti pa napovedale rušenje in novogradnjo na območju skvota.

V Egiptu danes poteka drugi in zadnji dan volitev za predsednika države. Na 25 tisoč voliščih bo 53 milijonov volilnih upravičencev lahko izkazalo podporo dvema kandidatoma. Favorit politične tekme je Abdel Fattah el-Sisi, upokojeni feldmaršal in bivši obrambni minister, ki je vodil vojaški puč proti odstavljenemu predsedniku in vodji Muslimanske bratovščine, Mohamedu Mursiju. Glavno opozicijo el-Sisiju na levem krilu predstavlja Hamdeen Sabahi, vendar pa politični anatlitiki ne pričakujejo, da bi lahko ogrozil zmago maršala.

Poročilo organizacije Human Rights Watch opozarja na stopnjevanje nasilja in števila zlorab nad afriškimi migranti v Jemnu. Mnogi prebivalci iz območja Etiopije, Eritreje in Somalije prečijo jemensko ozemlje v iskanju boljšega življenja v Savdski Arabiji. Državni in varnostni uslužbenci zajete ilegalne priseljence pogosto prodajo trgovcem belega blaga, ti pa od sorodnikov zahtevajo izplačilo odkupnine. Jemenska vlada ob pritiskih že pripravlja zakon, ki bi olajšal preganjanje trgovanja z ljudmi, vprašanje pa je, kako uspešno bo tak zakon lahko implementiran.

Napetim odnosom v Južnokitajskem morju ni videti konca. Vietnam je Kitajsko obtolžil napada in potopitve ribiškega čolna. Incident naj bi se zgodil 30 kilometrov jugozahodno od sporne naftne ploščadi, ki jo je Kitajska aktivirala v maju. Provokacije, ki grejejo meddržavne odnose, imajo, jasno, povsem ekonomske temelje. Podzemlje pod Južnokitajskim morjem naj bi bilo bogato z energetskim viri.

Čeprav dobrososedski odnosi Kitajcem ne pomenijo veliko, pa se zato toliko raje zavzemajo za zdravje svojih državljanov. Oblasti so namreč napovedale umik 6 milijonov avtomobilov, ki ne uresničujejo okoljskih standardov, samo 300 tisoč pa jih je iz glavnega mesta Peking. Po podatkih raziskav naj bi vsaj za tretjino zračnega onesnaženja v mestu bil zaslužen promet. Okoljska neodgovornost v preteklosti očitno zbuja slabo vest, kitajske oblasti so namreč pripravile akcijski načrt v boju proti onesnaženemu zraku v vrednosti 275 milijard ameriških dolarjev.

Vseletni festival “Igraj se z mano” se po otvoritvi, ki se je zgodila pretekli teden v Mariboru, seli v Ljubljano na Kongresni trg. Namen festivala je opozoriti na problematiko družbenega vključevanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Več o dogodku pove Boštjan Kotnik, vodja oddelka za projektne dejavnosti iz Centra Janeza Levca, ki v sodelovanju z Društvom za kulturo inkluzije dogodek tudi organizira.

izjava v posnetku

Velik del družbenega vključevanja je gotovo primeren šolski sistem. To področje je morda urejeno na papirju, kako pa izgleda v realnosti in kako se teh težav lotevajo v Centru Janeza Levca, zaključuje Kotnik.

izjava v posnetku

OFF je pripravil Jošt.