Minimalni OFF

Minimalni OFF

Aktualno-politična novica
29. 10. 2020 - 15.00
 / OFF

Francoski predsednik Emmanuel Macron je razglasil drugo zaprtje države, ki bo trajalo do konca novembra. Od petka naprej bodo lahko Francozi zapustili domove samo zaradi dela in šolanja, zaradi zdravstvenih razlogov in za nujno nakupovanje. Poleg tega jim pripada ena ura za fizično aktivnost. Restavracije in bari se bodo zaprli, prepovedano je prehajanje med regijami, šole in tovarne pa bodo ostale odprte. Pouk na univerzah in drugih visokošolskih zavodih bo večinoma potekal na daljavo. Situacija v Franciji je torej podobna kot v Sloveniji. Tudi v Nemčiji s ponedeljkom prihajajo v veljavo določeni ukrepi, ki pa niso tako intenzivni: zapirajo se restavracije, bari, fitnesi in gledališča. 

Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog oziroma direktivo, s katero bi vsem delavcem v Evropski uniji zagotovili primerno in zadostno minimalno plačo. Ekonomska kriza je namreč šokantno pokazala na naraščajočo plačno neenakost in na revščino zaposlenih. Vse države članice imajo sicer že zdaj določeno minimalno plačo, večinoma zakonsko, Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska pa zagotavljajo minimalno plačilo izključno s kolektivnimi pogodbami, ki jih dosežejo sindikati z delodajalci. Direktiva ne bi postavila enotne minimalne plače za vso Evropsko unijo, ker so razlike med državami v plačevanju delavcev trenutno prevelike. Poleg tega nekateri opozarjajo, da komisija sploh nima pristojnosti posegati v ureditve držav članic glede določanja minimalnih plač – to naj bi bilo izrecno določeno v glavnih sporazumih Evropske unije. Direktiva naj bi tako postavila okvir, ki bi zavaroval delavce pred nezadostnimi plačami, pri tem pa upoštevala, da imajo države na tem področju že uveljavljene različne sisteme. Komisija želi za države, ki zakonsko določajo minimalne plače, postaviti jasna ter stabilna merila, v proces določanja plač želi vključiti socialne partnerje in nadalje zagotoviti ocenjevanje primernosti plač. Z direktivo bi države članice v merila vpeljale vsaj dejavnik kupne moči, splošno raven bruto plač, rast bruto plač in produktivnost dela. Predlogu sta nasprotovali Danska in Švedska, saj se bojita, da bi tak zakonski okvir lahko posegel v sistem določanja plač s kolektivnimi pogodbami. Komisija je v odgovor zagotovila, da je njen cilj vpeljati kolektivno pogajanje o minimalnih plačah v vse države, ker se je to izkazalo za učinkovito – v državah, ki tak sistem že poznajo, imajo namreč višjo minimalno plačo. 

Selimo se v evropski parlament, iz katerega prihaja vest, da se je francoski poslanec Pierre Larrouturou, član Stranke evropskih socialistov, odločil za gladovno stavko, s čimer opozarja na svojo zahtevo za davek na finančne transakcije na ravni Evropske unije. Poslanec namreč meni, da bi tak davek lahko omogočil financiranje zdravstvenih, socialnih in okoljevarstvenih programov. Poleg tega bi po njegovem z uvedbo davka lahko pokrili dolg, ki je nastal z odobritvijo proračunske pomoči za boj proti posledicam epidemije covida-19. Uvedba davka na finančne transakcije je bila aktualna tudi v času prejšnje velike finančne krize, a članicam ni uspelo doseči zahtevanega soglasja. Pogovori trajajo torej že več let, vendar brez uspeha. Izraz »davek na finančne storitve« se nanaša na široko skupino davkov, med katere med drugim spadajo davek na transakcije z vrednostnimi papirji, davek na valutne transakcije, davek na bančne transakcije, na zavarovalne premije in na transakcije z nepremičninami. 

O novih kitajskih zakonih, civilnem in za nacionalno varnost v Hongkongu
 / 29. 5. 2020
Nekdanji devetnajstletni aktivist iz Hongkonga, Tony Čung, ki je vodil skupino, ki se je zavzemala za hongkonško neodvisnost od Kitajske, je prvi, ki mu bo sojeno na podlagi zakona o nacionalni varnosti. Zakon, ki so ga sprejela zakonodajna telesa na Kitajskem, v Hongkongu pa je sprožil množične proteste, med drugim kriminalizira upor proti centralni oblasti v Pekingu. Čung je bil obtožen hujskanja k odcepitvi, objavljanja uporniških vsebin in pranja denarja. Aktivist je tik pred aretacijo sicer nameraval zaprositi za azil na ameriškem veleposlaništvu.  

V Tanzaniji in na deloma avtonomnem Zanzibarju so potekale splošne volitve, na katerih se aktualni predsednik John Magufuli poteguje za drugi mandat – njegova Stranka revolucije je na oblasti pod takšnim ali drugačnim imenom sicer že od leta 1961. Svoj prvi mandat je pred petimi leti sicer začel z bojem proti korupciji, vendar je njegovo predsedovanje zaznamovalo predvsem bistveno zmanjšanje osebnih svoboščin in človekovih pravic. Glavni Magufulijev tekmec izmed petnajstih kandidatov je Tundu Lissu, ki trdi, da je na včerajšnjih volitvah prišlo do več nepravilnosti. Opozicija je vladajoče obtožila polnjenja glasovalnih skrinjic s lažnimi volilnimi lističi in pozvala k nepriznavanju volitev. Pred tem so opozarjali na nepravičnost volitev, ker je več članov volilne komisije imenoval predsednik države. Z Zanzibarja, polavtonomne tanzanijske regije, so na predvečer volitev poročali o policijskem naslju nad prebivalci, pri čemer je bilo ubitih deset civilistov. Medtem je volilna komisija že izdala prve rezultate, ki za zdaj kažejo na prednost dosedanje oblasti, opozicija pa naj bi že izgubila glavne sedeže v parlamentu.

Danes začne veljati novela Zakona o nalezljivih boleznih, katere namen je zvišati precepljenost v državi in ki je bila v državnem zboru sprejeta s 67-imi glasovi za in 12-imi proti. Od danes naprej bo torej onemogočen vpis otroka v javni ali javno sofinancirani vrtec, če ta ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam – razen če ni bil cepljen iz medicinskih razlogov. Kandidati za vpis v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva morajo do vpisa opraviti cepljenje v skladu s programom, ki ga je določil minister za zdravje na predlog Nacionalnega inštituta za varovanje zdravstva. Pravne osebe, torej vrtci in drugi izobraževalni zavodi, ki se ne bodo držale omejitev, bodo kaznovane z globo v višini od 400 do 40 tisoč evrov.

V 34-članski izvršni odbor Svetovne zdravstvene organizacije, bolj znane pod kratico WHO, je bila za obdobje od leta 2021 do 2024 izvoljena slovenska kandidatka Kerstin Vesna Petrič, ki trenutno vodi Direktorat za javno zdravje na slovenskem zdravstvenem ministrstvu. Izvršni odbor WHO je eden od glavnih organov organizacije, njegova ključna naloga pa je uresničevanje odločitev in politik skupščine organizacije, ki ji tudi svetuje. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.