Ministrskih kandidatov OFF

Ministrskih kandidatov OFF

Aktualno-politična novica
28. 8. 2018 - 15.00
 / OFF

O novem-starem ministru za šolstvo
 / 27. 8. 2018
Mandatar Marjan Šarec je začel pogovore s kandidati, ki so jih stranke koalicije predlagale za ministre. Šarec je najprej opravil pogovore z ministrskimi kandidati strank SD in SMC, ki sta jih javno predstavili v ponedeljek. Kot je znano, v SMC predlagajo, da bi gospodarski resor še naprej vodil Zdenko Počivalšek, za okoljskega ministra predlagajo Jureta Lebna, za ministrico za delo Ksenijo Klampfer, za vodenje zunanjega resorja pa predsednika vlade Mira Cerarja. SD je Jerneja Pikala predlagala za ministra za izobraževanje, Dejana Prešička za kulturnega ministra in Andrejo Katič, ki v odhajajoči vladi vodi obrambni resor, za ministrico za pravosodje.

Včeraj je seznam ministrskih kandidatov potrdil tudi izvršni svet največje vladne stranke Liste Marjana Šarca (LMŠ). Na položaju zdravstvenega ministra v LMŠ vidijo Sama Fakina, za finančnega ministra predlagajo Andreja Bertonclja, za notranjega Boštjana Poklukarja, Tugomir Kodelja pa bi po njihovem predlogu prevzel javno upravo. Minister za vse čase in predsednik stranke Desus Karl Erjavec bi se po predlogu stranke vrnil na obrambno ministrstvo, za kmetijski resor pa v Desusu predlagajo Aleksandro Pivec. Dve ministrski mesti pripadata tudi SAB, ki jih namerava popolniti s predsednico Alenko Bratušek kot ministrico za infrastrukturo in Petrom Jožefom Česnikom, ki bi prevzel ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu. SMC in SAB sta potrditev njunih kandidatov vezali na vstop v koalicijo. Ministrske kandidate pred glasovanjem v parlamentu čaka zaslišanje na pristojnih parlamentarnih odborih. Državni zbor naj bi o novi vladi predvidoma glasoval 13. septembra.

O mizernem stanju v hrvaškem ladjedelništvu
 / 16. 2. 2018
Peti dan stavke delavcev puljske ladjedelnice Uljanik, ki še vedno čakajo na zaostale julijske plače, so zaznamovali doslej najštevilčnejši protesti. Več tisoč zaposlenih, njihovih podpornikov in nezadovoljnih Puljčanov se je ob 9. uri zbralo v ladjedelnici, od koder so se podobno kot preostale dneve napotili na protestni pohod. Svoje zahteve, naj se odločneje zavzame za rešitev položaja podjetja in ohranitev delovnih mest, so ponovno predali mestni oblasti. V njenem imenu jih je sprejel puljski podžupan Robert Cvek, medtem ko sta župan Boris Miletić in predsednik Istrske županije Valter Flego o Uljaniku na sestanku razpravljala s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Darkom Horvatom. Ta je ponovil, da prioriteta vlade ostaja izplačilo zaostalih plač do petka, in tem dodal, da morajo biti vladni ukrepi usklajeni z evropskim pravnim redom. Več bo znanega jutri, ko se hrvaški predstavniki odpravljajo na sestanek v Bruselj.

Nadaljuje pa se tudi štrajk delavcev reške ladjedelnice 3. maj, ki je prav tako v lasti Uljanik Group. Tudi tamkajšnji zaposleni še vedno čakajo na dve zaostali plači, stavko pa so pripravljeni prekiniti ob izplačilu julijske plače. Rešitev pričakujejo do petka, danes pa so se sestali z županom Reke Vojkom Obersnelom in predsednikom Primorsko-goranske županije Zlatkom Komadino. Delavcem 3. maja sta obljubila pomoč v obliki različnih subvencij, od vlade pa zahtevala izločitev 3. maja iz lastništva Uljanik Group.

V vzhodnonemškem mestu Chemnitz so vse do sinoči potekali nasilni protesti skrajnih desničarjev. Približno 800 se jih je v nedeljo zbralo v središču mesta zaradi smrti v Nemčiji živečega Kubanca, ki je umrl po fizičnem spopadu z migrantoma. Udeleženci protesta, organiziranega preko družbenih omrežij, so fizično napadali tujce in tiste, ki so jih tako opredelili. Nanje so metali steklenice, posredovati pa je morala policija. Do nasilja je v Chemnitzu prišlo tudi včeraj, ko so se skrajni desničarji, med katerimi so bili tudi neonacisti, ponovno zbrali na pobudo Pegide. Ločeno so se na drugih protestih zbrali tudi nasprotniki rasističnih demonstracij, med ločenima in sprva mirnima skupinama pa je okoli 21. ure prišlo do medsebojnih spopadov. V manjšem številu so se zbori skrajne desnice odvili tudi v nekaterih drugih mestih.  

Nicolas Hulot  je v radijskem intervjuju nenapovedano odstopil z mesta ministra za okolje in vključujočo tranzicijo v francoski vladi. Dolgoletni okoljski aktivist je v preteklosti zavrnil ministrski stolček v času predsednikovanja Jacquesa Chiraca, Nicolasa Sarkozyja in Francoisa Hollanda, minulo leto pa sprejel vabilo aktualnega predsednika pete republike, Emmanuela Macrona. To funkcijo zapušča po petnajstih mesecih, ker se je, kot pravi sam, počutil osamljenega v opozarjanju na okoljsko problematiko.

FARC
Več kot pol stoletja FARC-ovega upora, mirovni proces in strukturne spremembe v Kolumbiji.
 / 9. 6. 2016
Novi kolumbijski predsednik Ivan Duque je najavil, da bo Kolumbija izstopila iz Unije južnoameriških držav UNASUR, ker ta stoji ob strani, citiramo, “venezuelski diktaturi”. Nadnacionalna tvorba dvanajstih južnoameriških držav je bila ustanovljena ob tako imenovani “roza plimi”, ko so oblast na celini prevzemale levo usmerjene vlade. Ob roza oseki pa UNASUR-ju grozi tudi presušitev članstva. Aprila je svoje mesto v organizaciji že suspendiralo šest članic: Argentina, Brazilija, Čile, Paragvaj, Peru in pa Kolumbija, ki je kot prva napovedala tudi formalen izstop. Ta bo po besedah Duqueja dokončan v roku pol leta.

 

fotografija, vir: www.rtvs.si

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness