Monetarne molitve OFF

Monetarne molitve OFF

Aktualno-politična novica
19. 10. 2015 - 15.00
 / OFF

Begunci, ki po petkovem madžarskem zaprtju zelene* meje s Hrvaško in v skladu s slovensko-hrvaškim dogovorom proti Nemčiji v večjem številu potujejo skozi Slovenijo, v državo po nočni zapori ponovno vstopajo tudi na mejnem prehodu Središče ob Dravi. Zaradi domnevno polnih nastanitvenih kapacitet in napovedi Avstrije, da ne bo sprejemala večjega števila beguncev kot sicer, so slovenske oblasti ponoči zaprle omenjeni mejni prehod in približno 1.800 beguncev, kolikor so jih hrvaške oblasti v bližino Središča ob Dravi pripeljale z zadnjim nočnim vlakom, pustile čakati na hrvaški strani. Mejo je lahko prestopilo le 150 ljudi, ostali pa so na dežju čakali vse do današnjega jutra, ko so slovenske oblasti v manjših skupinah prebežnike ponovno začele selektivno spuščati v Slovenijo. V državo sta vstopili dve skupini beguncev s približno 200 osebami, na slovenski strani pa stoji tudi posebni vlak, ki se počasi polni. Na vstop v državo na tem mejnem prehodu čaka še približno 1000 beguncev.

Zapori mejnega prehoda je sicer botrovala odločitev avstrijskih oblasti, da v državo ne bodo spuščale več beguncev kot doslej, za kar jih je ob povečanem številu pribežnikov zaprosila Slovenija. Zaradi napačne interpretacije avstrijske odločitve s strani Slovenske tiskovne agencije se je celo širil glas o avstrijskem zaprtju mej s Slovenijo za begunce, kar pa so na avstrijskem notranjem ministrstvu odločno zanikali.

Minuli vikend je v Slovenijo prišlo več tisoč beguncev, ki pa so po registraciji večinoma nadaljevali pot proti Avstriji. Medtem Hrvaška nadaljuje s prevozom in preusmerjanjem tisočev novih beguncev proti Sloveniji, pri čemer se po besedah slovenske notranje ministrice Vesne Györkes Žnidar hrvaške oblasti ne držijo dogovorov. Kljub opozorilom slovenske strani, da lahko dnevno sprejme le do 2.500 beguncev, Hrvaška begunce še naprej preusmerja zgolj proti Sloveniji, zdaj tudi proti tistim mejnim prehodom, proti katerim jih med vikendom niso v tolikšnem številu. Države na tako imenovani balkanski poti pa se bodo ob madžarskem vztrajanju pri striktnem izvajanju schengenskih pravil morale soočiti s sprejemom večjega števila beguncev, saj ti vse množičneje vstopajo tudi v druge države na poti. V Makedonijo jih je v zadnjem dnevu prišlo več kot 10.000, vojno stanje v Siriji pa v beg z domov še naprej sili množice. Po vladni ofenzivi je tako v zadnjih treh dneh samo mesto Alep zapustilo več kot 70.000 prebivalcev.

Brezidejna Evropska unija pri reševanju begunske problematike v zadnjem času upe polaga v Turčijo, ki jo je tudi s tem namenom minuli vikend obiskala angleška nemška* kanclerka Angela Merkel. Ta je v zameno za okrepljen nadzor meje med Turčijo in Evropsko unijo in vračanje nezaželenih beguncev iz EU v to državo Ankari ponudila liberalizacijo vizumskega režima in vnovičen zagon pogajalskega procesa za vstop v Evropsko unijo. Zanimivo, Merklova je še pred tednom v enem od intervjujev zatrjevala, da turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ve, da sama Turčije ne želi v Evropski uniji.   

Protibegunska in ksenfobna retorika, ki spremljata beg tisočev iz v vojno pogreznjenih bližnjevzhodnih držav na evropski zahod, se odraža na volitvah širom po Evropi, nazadnje včeraj tudi v Švici. Parlamentarne volitve so prinesle še močnejši zasuk v desno, največja parlamentarna stranka - Švicarska ljudska stranka - je namreč še okrepila svoj položaj v parlamentu. Število poslancev je povečala s 54 na 65, skupaj z ostalimi desnimi strankami pa bo, če se bodo odločile za predvideno sodelovanje, uspela tvoriti večino. Skupaj z Liberalno-demokratsko stranko in regionalnima Ženevskim državljanskim gibanjem iz frankofonskega dela Švice in Ligo prebivalcev Ticina iz italijanskega bo ljudska stranka v 200-članskem švicarskem parlamentu štela 101 poslanca in s tem večino za udejanjanje svoje politike. Da bo ta v prvi vrsti vključevala tudi vprašanje migracij, je po objavi izidov volitev takoj dal vedeti predsednik Švicarske ljudske stranke Toni Bruner z besedami, da ima njegova stranka pravi odgovor na, citiramo, “selitev narodov proti Evropi”. Strankin vidni predstavnik Christoph Blocher je v predvolilni kampanji, prežeti z begunsko tematiko, v tem kontekstu večkrat govoril o odstranitvi kaosa, kakšen recept na področju migracij sicer ponuja švicarska vodilna stranka, ki je pred časom predlagala uvedbo migracijskih kvot, pa ni težko predvideti.

Poštene volitve pa v Črni Gori že nekaj časa zahteva opozicijska prosrbska Demokratska fronta, ki je protestniški vikend v Črni Gori zaključila s sinočnjim množičnim shodom in postavitvijo ultimata predsedniku črnogorske vlade, da naj premierski fotelj zapusti najkasneje do sobote. “V nasprotnem primeru bo v Podgorico prišla vsa Črna Gora,” je predsedniku črnogorske vlade za primer, da se ne bo uklonil njihovemu pozivu, zagrozil vodja Demokratske fronte Andrija Mandić, ki pa ga pri protestih ne podpira niti vsa črnogorska opozicija. Protestnike je že povabil, naj se prihodnjo soboto v še večjem številu zgrnejo v črnogorsko prestolnico, v primeru Đukanovićevega odstopa pa bo ponovno predlagal formiranje začasne vlade. V tem delu Demokratsko fronto podpirajo tudi nekatere druge opozicijske stranke, ki pa v začasni vladi vidijo edino možnost za zagotovitev poštenih volitev.

Tudi na včerajšnjem shodu sicer pro-srbske Demokratske fronte je prišlo do incidentov med protestniki in policijo, a ne takih kot večer poprej, ko je črnogorska policija s pendreki in solzivcem razgnala protestnike, ki so skušali prebiti njihov kordon in se prebiti do črnogorskega parlamenta. Situacijo je sicer zaostrilo petkovo nasilno razbitje protestov Demokratske fronte pred črnogorskim parlamentom. Tam so ob sporadičnih shodih s šotori vztrajali 20 dni, v petek pa je policija šotore in protestnike nasilno odstranila in sprožila reakcije. Po sobotnem nasilju je črnogorski svet za nacionalno varnost nadaljnje shode prepovedal, pri tem pa se je skliceval na možno rušenje ustavnega reda in nasilje.  

Zambijska valuta kwača dan po nacionalnem dnevu molitve beleži rahel dvig vrednosti. Predsednik države Edgar Lungu je pred mesecem včerajšnji dan razglasil za Dan nacionalne molitve, s čimer bi se narod zoperstavil padcu valute. Ta je v letošnjem letu napram dolarju izgubila 45 odstotkov vrednosti predvsem na račun svetovnega padca cen bakra, ki predstavlja glavnino zambijskega izvoza. Lunga je v nagovoru množici, prežetim z omembami boga, vendarle pozval k posvetni pomoči, navajamo: “Mnogi tam zunaj imajo briljantne ideje. Naj pristopijo. Mi vodimo odprto vlado”. Številni so do dneva nacionalne molitve, ko so se zaprli lokali in odpovedale športne tekme, izražali kritiko, češ da tovrstna dejavnost ne bo izboljšala ekonomsko-socialnih razmer v državi. Tem je jedrnato odgovoril škof Peter Ndlovu: “Biblija pravi, da srebro in zlato pripadata Bogu. Če molimo, bo Bog obnovil naše gospodarstvo."

Kolumbijska vlada in levičarsko uporniško gibanje FARC sta v pogajalskem procesu dosegla pomemben dogovor na področju iskanja pogrešanih in izginulih oseb med več kot 50-letnim državljanskim konfliktom. Sprti strani sta se dogovorili o oblikovanju skupnih posebnih mešanih skupin, v katerih bodo predstavniki oblasti in upornikov sodelovali pri odkrivanju množičnih grobišč, ostankov žrtev konflikta in iskanju preživelih, a še vedno pogrešanih oseb. Pri iskanju in odkrivanju pogrešanih bo sodeloval tudi Rdeči križ, doseženi dogovor pa po mnenju opazovalcev pomeni enega ključnih uspehov v 3-letnem pogajalskem procesu. Ta se po napovedih utegne kmalu zaključiti, saj sta se FARC in kolumbijska vlada strinjala o postavitvi poletnega roka za podpis končnega dogovora. Dogovor je zaznamovalo zgodovinsko prvo javno rokovanje kolumbijskega predsednika Juana Manuela Santosa in FARC-ovega vodje Rodriga Londona - Timočenka.  

*popravljeno
 

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.