Ameriška vlada se pripravlja, da bo začela z bolj agresivnim preiskovanjem monopolističnega obnašanja ameriških tehnoloških velikanov. V nekoliko nenavadnih pogajanjih sta se ameriško pravosodno ministrstvo in Zvezna agencija za trgovino dogovorila, da bo ministrstvo prevzelo potencialne preiskave proti Applu in Googlu, Agencija za trgovino pa bo preiskovala Facebook in Amazon. Preiskave še niso uradno odprte, pa tudi glede na izkušnje iz preteklosti zna biti sodni boj med državo in tehnološkimi korporacijami zelo dolg. Razni postopki proti Microsoftu, ki se je pogodil z vlado leta 2001, so na primer trajali 12 let.

Ločeno so svojo preiskavo monopolistične prakse napovedali tudi člani pravosodnega odbora v predstavniškem domu ameriškega kongresa. Tako demokratski kongresniki, ki imajo večino v predstavniškem domu, kot tudi republikanci, ki vodijo senat, so pozdravili namero vladnih organov, da začnejo preiskave. Vprašanje pregona tehnoloških monopolov postaja ena redkih točk, glede katere so tako republikanci kot demokrati enakih misli. Tehnološki sektor je do sedaj veljal za vsaj tako povezanega z demokrati, kot je naftna industrija z republikanci. Prijateljstvo med Silicijevo dolino in demokratsko stranko se je začelo krhati s krepitvijo levega krila stranke. Odpira se tudi staro vprašanje implementacije protimonopolne zakonodaje. Od osemdesetih let naprej namreč v ZDA prevladuje konzervativna pravna razlaga, ki trdi, da je edino merilo škodljivega vpliva monopolov škoda za končnega uporabnika. Na drugi strani se oživlja starejša ideja, da je treba monopole preprečiti tudi zaradi njihove sposobnosti, da izčrpajo potencialno konkurenco in usmerjajo trg.

Italijanski premier Giuseppe Conte je zagrozil z odstopom, če koalicijski partnerici, Gibanje petih zvezd in Liga, ne prenehata s prepiri, ki paralizirajo delo vlade. Kot je povedal Conte na novinarski konferenci, zahteva jasno odločitev strank, ali želita ostati v vladi ali ne. Conte je nestrankarski premier v vladi, ki jo obvladujeta njegova podpredsednika Luigi Di Maio, voditelj Petih zvezd, in Matteo Salvini, voditelj Lige. Odnosi v koaliciji so še bolj napeti po evropskih volitvah, na katerih je močno zmagala Liga, ki je dobila dvakrat več glasov kot Gibanje petih zvezd, s čimer se je obrnilo razmerje moči s parlamentarnih volitev. Koalicija je razdeljena glede vprašanja decentralizacije, enotne davčne stopnje in gradnje hitre železnice do Francije. Najbolj pereč problem italijanske vlade je sicer spor z Evropsko komisijo, ki je nedavno napovedala, da bo odprla revizijo italijanskega proračuna. Takrat je Salvini povedal, da bo priporočila ignoriral, medtem ko je Conte napovedal, da jih bo upošteval.

Voditelji sudanskega vojaškega prehodnega sveta, ki vodijo Sudan po odstavitvi Omarja Al-Baširja, so povedali, da so preklicali vse dogovore z opozicijo, in napovedali, da bodo v naslednjih devetih mesecih izvedene volitve. Vojska se je za končanje pogajanj odločila zgolj dan po tem, ko je nasilno obračunala s protestniki, ki so se utaborili pred zgradbo obrambnega ministrstva. Pri tem je umrlo 35 ljudi. Opozicija, združena v Zavezništvu za svobodo in spremembe, se je na poteze vlade odzvala s pozivom k državljanski nepokorščini in napovedala stopnjevanje revolucije.  Pogajanja med vojsko in opozicijo so sicer na mrtvi točki že vsaj dva tedna, ko sta se obe strani dogovorili za triletno prehodno obdobje, preden bi bile izvedene prve parlamentarne volitve. Pogovori so se nato ustavili pri vprašanju sveta, ki naj bi državo vodil v triletnem prehodnem obdobju.

Selimo se na Šrilanko, kjer je iz vlade odstopilo vseh devet muslimanskih ministrov in vsi njihovi namestniki. Odstopila sta tudi dva guvernerja. Tako so se odločili, ker menijo, da vlada ne zagotavlja varnosti muslimanski manjšini v državi. Vendar je bila vlada hkrati pod pritiskom močnih singalskih nacionalističnih organizacij, ki jih vodijo budistični menihi. Eden izmed njihovih voditeljev je prejšnjo soboto dal vladi čas do ponedeljka, da razreši enega izmed ministrov in dva muslimanska guvernerja. V nasprotnem primeru je organizacija Sila budistične moči grozila s protivladnimi protesti.

Nadaljujemo v Iranu, kjer v teh dneh obeležujejo trideseto obletnico smrti voditelja iranske revolucije, ajatole Ruholaha Homeinija. Iranski zunanji mister Džavad Zarif se je odzval na izjavo ameriškega kolega Mika Pompea, da so se ZDA pripravljene pogajati z Iranom o njihovem jedrskem programu brez predpogojev. Zarif je povedal, da morajo ZDA najprej umakniti gospodarske sankcije, preden bi se lahko ponovno začeli diplomatski pogovori. Čeprav je Pompeo kasneje trdil, da ne gre za spremembo politike, je bila njegova nedeljska izjava, da je Washington pripravljen na pogovore z Iranom brez predpogojev, precejšnje presenečenje.

Mednarodne novice zaključujemo z delavskim bojem. Delavci v francoski tovarni multinacionalke Ferrero, ki proizvede četrtino svetovne Nutelle, stavkajo že od 27. maja. Po besedah vodje stavke je promet v tovarno in iz nje popolnoma blokiran. Razmere postajo resne, saj naj bi stavka začela ogrožati dobavo. Vodstvo tovarne zato grozi stavkajočim s kaznimi. Delavcem so sicer ponudili dvig plače za 0,4 odstotka, medtem ko delavci zahtevajo 4,5-odstotni dvig.

Košarkarska kluba Petrol Olimpija in Cedevita iz Zagreba se združujeta v klub Cedevita Olimpija Ljubljana. Klub, ki bo igral v ljubljanskih Stožicah, bo predvidoma nastal že julija. Poleg udeležbe na slovenskih tekmovanjih bo Cedevita Olimpija igrala v jadranski Ligi ABA in v Evropskem pokalu. Pravico za nastopanje na teh tekmovanjih si bo klub zagotovil prek Cedevite, saj je Olimpija lani v Ligi ABA zasedla zadnje mesto in iz tekmovanja izpadla. Kot sta povedala predsednika obeh klubov Tomaž Berločnik in Emil Tedeschi,  bodo ekipo sestavili popolnoma na novo, v prihodnosti pa se želijo zanašati na lasten razvoj mladih igralcev. Mladinske selekcije bodo namreč delovale tako v Ljubljani kot tudi v Zagrebu. Klub bo nase prevzel tudi vse pretekle finančne obveznosti obeh klubov, čeprav je predsednik Olimpije Berločnik povedal, da so Olimpijini dolgovi poplačani.

Pregled političnih novic zaključujemo na drugem tiru. Na povabilo podjetja 2TDK, ki bo gradilo drugi tir železnice Divača-Koper, se je odzvalo šest komercialnih bank. V finančni konstrukciji gradnje drugega tira je predvideno, da bodo krediti komercialnih bank prispevali okoli 170 milijonov evrov. Skupna vrednost projekta je ocenjena na 1,2 milijarde evrov. Nekaj čez pol milijarde bo prispevala država, 250 milijonov je nedavno s posojilom zagotovila Evropska investicijska banka, ostali denar pa bo prišel iz naslova evropskih kohezijskih sredstev.