Današnja poročila globalnega dogajanja začenjamo z novicami z mediteranskih obal. Okoli 5.800 beguncev, ki je skušalo preko Sredozemskega morja doseči obljubljeno deželo Evropo, so v koncu tedna v sedemnajstih različnih operacijah rešile ladje francoskih in italijanskih oblasti. Razlog za tako množično izplovbo iz obal Libije so ugodni plovni in vremenski pogoji, zato naj bi se ocenjena številka v naslednjih dneh še povečala.

Zadnji prebeg je po dosedanjih poročanjih zahteval deset življenj, skupno zabeleženo število žrtev v letošnjem letu pa dosega številko 1.754. V enakem obdobju lani je bilo število zabeleženih smrti 96, kar pa je skoraj dvajsetkrat manj kot leto poprej. Evropske mediteranske obale so zaradi zavrnitve financiranja operacije Mare Nostrum lani oktobra in njene zamenjave operacije Triton postale množična grobišča. Operacija Triton sicer deluje znotraj organizacije Frontex in je omejena zgolj na plovbo znotraj morskih mej Evropske unije, kar pa je glede na razmere povsem nezadostno. Ob srečanju voditeljev članic Evropske unije pred dvema tednoma, le dan po begunski nesreči, ki je zahtevala več kot 800 življenj, pa je bilo sklenjeno, da se financiranje programa nadzora morskih mej znotraj Frontexa potroji, kar bi doseglo finančno postavko zamrle Mare Nostrum. Koliko bo slabi vesti evropske politične elite uspelo reševati begunska življenja, bo jasno v prihodnosti, na obalah razdejane Libije naj bi po ocenah čakalo okoli milijon kandidatov za evropski azil.

Nadaljujemo z morskimi novicami, tokrat na severni strani Evrope. Gradnja električnega kabla med obalama Švedske in Litve, ki bi zagotovil večjo varnost električne oskrbe, naj bi bila po trditvah obeh držav v zadnjih dveh mesecih večkrat ovirana s strani ruske mornarice. Švedska je za danes napovedala ponovne pogovore z Rusijo, litvanski zunanji minister pa je v izjavi že obtožil vzhodno stran kršenja konvencije Združenih narodov glede pomorskega prava. Rusija je v odgovorih skopa in zatrjuje, da le brani svoja območja vojaških vaj.

Nemški sindikat železniških strojevodij GDL je z današnjim dnem začel enotedensko stavko. Odločitev za prekinitev dela je prišla potem, ko vodstvo nemških železnic ni ugodilo zahtevam po petodstotnem zvišanju plač, zmanjšanju delovnega tedna iz 39 na 37 ur in razširitvi pogajalskih pooblastil sindikata na druge poklice. Tekoča  stavka je že osma v času pogajanj, ob tem pa delodajalska stran vztraja, da so zahteve strojevodij preprosto neuresničljive.

Poročanje selimo na Bližnji vzhod. Na mirovnih pogajanjih med predstavniki talibanov in afganistansko policijo ni prišlo do željenega dogovora o prekinitvi ognja. Pogovori so potekali na zunanjem ministrstvu Katarja, ob koncu neuspešnega srečanja pa nobena od strani ni posredovala uradnih izjav medijem. Po neuradnih informacijah naj bi talibani pogojevali konec spopadov z odhodom tujih sil iz ozemlja Afganistana. Glavnino tuje vojske še vedno predstavljajo Američani, teh naj bi po marčevskih napovedih predsednika Baracke Obame do konca letošnjega leta v državi ostalo nekaj manj kot 10.000.

Po neuradnih virih iz vrst talibanov naj bi afganistanske varnostne sile pogajalske zahteve nasprotne strani zavrnile z odgovorom, da je tujih vojakov v državi še komaj kaj, ostanek pa služi zgolj varovanju ameriškega osebja, svetovanju in treniranju afganistanskih sil. Odgovor do določene mere drži, vendar ne gre pozabiti, da je marčevska napoved upočasnila umik z države in ne pospešila. Obstoječa sila 10.000-ih mož naj bi bila po ocenah varnostne agencije CIE namreč potrebna za vzdrževanje letaliških baz v Kandaharju na jugu in Jalalabadu na vzhodu države, kjer je je dejavnost Al Kaide še vedno prisotna. Poleg tega pa ima baza Jalalabad za ameriško vojsko posebno strateško vrednost, saj omogoča izvajanje dronskih operacij  na plemenskem območju sosednjega Pakistana, potem ko je pakistanska vlada prepovedala podobne operacije znotraj svojih baz. Ameriška prisotnost v državi po štirinajstih letih vojne še vedno ostaja, med afganistanskimi oblastmi in talibani pa ni miru. Mirovna pogajanja med obema stranema naj bi se ponovila naslednji mesec v Združenih arabskih emiratih.

Egiptovska vlada je na pozive obrambnega ministrstva izglasovala nadaljnje trimesečno sodelovanje svojih vojakov v vojni proti hutijskim silam, ki so z državnim udarom prevzele oblast v Jemnu. Kontingent egiptovske vojske je do nedavnega sodeloval v operaciji “Odločujoč vihar”, vodeni s strani Savdske Arabije. 21. aprila se je operacija zaporednih letalskih obstreljevanj končala, nadomestila pa jo akcija “Povrnitev upanja”, ki naj bi se osredotočila na poskuse umiritve razmer in vzpostavitev dialoga. Operacija navkljub lepemu imenu ni prinesla upanja, ampak na žalost le nove bombe, zadnje obstreljevanje jemenske prestolnice Sanaa pred komaj nekaj dnevi je namreč zahtevalo 20 civilnih žrtev, 50 jih je bilo ranjenih.

Selimo se preko Atlantika. Po večdnevnih nemirih se razmere v mestu Balitmore zvezne države Maryland umirjajo. V mestnem okrožju policijska ura ne velja več, prav tako se umikajo enote Nacionalne garde. Petdnevni protesti, ki so sledili smrti žrtve policijskega nasilja Freddija Graya, so se polegli ob novici o izdanih obtožnicah proti šestim policajem, ki so bili vpleteni v pretep pokojnika. Zadnja poročila policije pričajo o 486-ih aretacijah, v svojih vrstah pa so organi državne represije utrpeli 113 poškodovanih.

V organizaciji Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem se z današnjim dnem začenja serija dogodkov, združena pod imenom Humanistični maraton: Razsvetljenstvo 2.0. Več o prireditvi pove študentka in soorganizatorica Ana Škreblin:

Izjava