Palestinci na območju Gaze stavkajo v znak nasprotovanja investicijski konferenci za palestinska območja, ki jo organizirajo ZDA. Ta bo potekala danes in v sredo v bahrajnski prestolnici Manama. V znak nestrinjanja so zaprte palestinske javne institucije, banke in večina podjetij. Svetovalec in zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa Jared Kushner  je predstavil načrt, ki naj bi v prihodnjemu desetletju zagotovil palestinskemu gospodarstvu do 44 milijard evrov investicij ter milijon novih delovnih mest. Palestinske oblasti zavračajo ta predlog in ob tem poudarjajo, da bližnjevzhodni konflikt potrebuje politično in ne gospodarske razrešitve. Napovedali so bojkot konference. Ko je maja 2017 Trump priznal Jeruzalem za glavno mesto Izraela ter preselil ameriško veleposlaništvo tja, so Palestinci nehali obravnavati ZDA kot neodvisnega posrednika v bližnjevzhodnem sporu. Večina evropskih držav ni poslala predstavnikov na omenjeno konferenco.

ZDA so v ponedeljek uvedle dodatne sankcije proti Iranu. Po odloku, ki ga je podpisal predsednik Trump, se iranskemu vrhovnemu verskemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju ter njegovim tesnejšim sodelavcem otežuje dostop do finančnih instrumentov. Teheran je sporočil, da uvajanje novih sankcij proti iranskemu vrhovnemu voditelju zapira poti diplomatskim odnosom. ZDA so ponovno uvedle sankcije lansko leto, potem ko so enostransko izstopile iz mednarodnega jedrskega sporazuma. Takratne sankcije so bile usmerjene predvsem proti iranski naftni in finančni industriji. 13. junija sta se zgodila tudi dva napada v Hormuški ožini, ki bi jih naj po trditvah ZDA izvajal Iran, ki to ostro zanika. V četrtek se je situacija dodatno zaostrila, ko je Iran sestrelil ameriško brezpilotno letalo, za katero Iran trdi, da je bilo v njihovem zračnem prostoru, ZDA pa, da se je nahajalo v mednarodnem zračnem prostoru nad Hormuško ožino.

Ameriško sodišče v Washingtonu je tri velike kitajske banke spoznalo za krive neupoštevanja sodnih nalogov v primeru preiskave bank zaradi domnevnega pranja denarja iz Severne Koreje. Tožbo je vložilo ameriško pravosodno ministrstvo, ki ima sedaj možnost, da zahteva, da se obtoženim bankam zapre ameriške bančne račune. Ameriški ukrepi bi lahko kitajskim bankam preprečili dolarsko poslovanje, kar je lahko za banke usodno, kljub temu da poslujejo skoraj izključno na Kitajskem. Tak ukrep bi bil močna eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko. Kitajski diplomati so v preteklosti povedali, da bi Peking sankcioniranje večjih bank razumel kot napoved ekonomske vojne.

Evropska unija bo dopustila Italiji, da poveča svoj dolg v primeru, da bo to pomagalo državni ekonomiji, je sporočil podpredsednik italijanske vlade, minister Luigi Di Maio. Pristojni minister, ki je tudi voditelj stranke Gibanje petih zvezd, je dodal še to, da je prepričan, da ima partnerska nacionalistična stranka Liga jasno razdelan načrt, kako sčasoma uravnotežiti proračun. Kot so povedali uradniki EU na današnjem srečanju finančnih ministrov, Evropska komisija tako ne bo formalno sprožila postopka sankcioniranja, s tem pa EU upa, da bo italijanska vlada preuredila proračun in s tem začasno pomirila spor z Brusljem, ki traja že več kot eno leto. 

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je sinoči izglasovala vrnitev glasovalnih pravic Rusiji. Te so ji bile odvzete leta 2014 zaradi aneksije ukrajinskega polotoka Krima, na katero je Rusija odgovorila z bojkotom Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z angleško kratico PACE in nehala pošiljati svoje delegacije na zasedanja. Ukrajinski predstavniki so obtožili Parlamentarno skupščino, da je podlegla ruskemu izsiljevanju, ko je predlogu namenila 118 glasov podpore, proti je bilo 62 glasov, deset jih je bilo zadržanih. V predhodni resoluciji, ki je bila oblikovana prejšnji petek in je omogočila včerajšnje glasovanje, je bilo tudi določeno, da pravice držav, da glasujejo in so zastopane v organih, ne morejo več biti preprosto odvzete ali odložene. Glavni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, ki ravno končuje mandat, je dodal tudi to, da je PACE forum za dialog. Nevladne organizacije v Rusiji se zavzemajo za povrnitev polnopravnega članstva v Svetu Evrope, tudi zato, ker jim bo to omogočilo vložitve pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice.  

Vladimir Plahotniuc  je iz tujine najavil odstop z mesta predsednika Demokratske stranke Moldavije s kratico PDM, istočasno pa je dodal, da ostaja član moldavskega parlamenta. Bogati podjetnik, ki je postal politik, je vzdrževal visoko stopnjo politične moči v državi do tega meseca, ko so socialisti in koalicija ACUM vzpostavili novo vlado, čemur je sledil odstop rivalske vlade PDM, še isti dan je večina vodstvenih kadrov stranke zapustila državo z enosmerno letalsko karto.

Nizozemsko je prizadel hud telekomunikacijski mrk, ki je trajal štiri ure, nekaj časa je bila celo nedostopna številka 112. Vzrok okvare ni znan, izvor pa tiči pri javnem ponudniku KPN. Oblasti so v vmesnem času na ulice napotile dodatne policijske enote, državljane pa prek socialnih omrežij pozvale, naj se v nujnih primerih kar sami zglasijo na policijskih uradih ali v bolnišnicah. Na pristojnih ministrstvih so potrebovali pol ure, da so našli alternativo za 112, pa še potem so prek aplikacije NL-Alert v prvem poskusu vsem uporabnikom poslali napačno številko. V tem trenutku je omrežje zopet stabilno.

V Sloveniji praznujemo dan državnosti. Predsednik republike Borut Pahor je ob tej priložnosti prejel čestitke številnih državnih voditeljev. čestitke so tako poslali predsednik Črne gore Milo Đukanović, predsednik Egipta Abdel Fatah el-Sisi, japonski cesar Naruhito in ameriški predsednik Donald Trump. Slednji je bil v zadnjem letu najbolj zadovoljen s slovensko izvedbo vrha pobude Tri morja. Na kaj pa so najbolj, pa tudi najmanj, ponosni tisti, ki so se rodili skupaj s Slovenijo leta 1991, lahko slišite v OFFsajdu ob petih.

OFF sta pripravila vajenka Anja in Gal