Napad na enega je napad na vse

Napad na enega je napad na vse

Kulturna ali glasbena novica
19. 3. 2019 - 15.00
 / OFF

Komentar glede turške vojaške ofenzive v Kurdistanu
 / 29. 12. 2015
Turški notranji minister Süleyman Soylu je sporočil, da je turška vojska sodelovala z iranskimi oboroženimi silami v koordiniranem napadu na oporošča Kurdske delavske stranke. Kje točno je napad potekal, ni jasno, najverjetneje pa v bližini tromeje med Turčijo, Iranom in Irakom. Če je govoril resnico, gre za prvo tovrstno vojaško sodelovanje med Turčijo in Iranom. Iranska vojska navedbe sicer zanika in trdi, da v akciji, ki jo je proti Kurdom izvedla turška vojska, ni sodelovala. Vojski obeh držav sta sicer že desetletja zapleteni v spopade s kurdskimi separatisti na obmejnem območju in od destabilizacije Iraka leta 2003 občasno izvajata vojaške operacije proti kurdskim oporiščem tudi znotraj iraških mejá. 

O saudski prekinitvi blokade pristanišča Hodeida in vpogled v Jemen po 1000 dnevih državljanske vojne
 / 21. 12. 2017
Kljub temu da bo Jemen ta petek vstopil v peto leto državljanske vojne in da ga pesti izjemna lakota ter izbruh kolere, tja še vedno prihajajo migranti iz Somalije, kjer bo zaradi lakote po ocenah Združenih narodov letos podhranjenih milijon otrok. A ker tudi življenje v Jemnu, kot rečeno, ni rožnato, se mnogi v iskanju kruha in begu pred vojno podajo nazaj v Afriko, natančneje v Sudan. Ta teden je čolnu, polnemu civilistov, vključno z ženskami in otroki, pot prekrižal vojaški helikopter Apache, neznane pripadnosti, čeprav je znano, da jih v bližnji okolici uporablja le koalicija pod vodstvom Savdske Arabije. 42 prebežnikov je, kljub signaliziranju, da so civilisti, padlo pod streli. Somalija je zahtevala preiskavo dogodka, a da bi kdo za zločin odgovarjal, se ne zdi verjetno. V podobnem napadu je prejšnji teden sicer umrlo tudi 8 jemenskih ribičev.

O politični situaciji v Demokratični republiki Kongo
 / 26. 9. 2016
Nemiren je tudi zahodni del celine. Predsednik Demokratične republike Kongo Felix Tshisekedi, ki je bil izvoljen pred le dvema mesecema, je namreč preprečil novoizvoljenim senatorjem zgornjega doma parlamenta, da bi zasedli svoja mesta. V zgornjem domu so namreč veliko večino, kar osemdeset odstotkov, dobili privrženci Tshisedekovega predhodnika Josepha Kabile, medtem ko je Thsisedekijeva stranka dobila zgolj tri. Predsednikovi privrženci sicer trdijo, da naj bi Kabilova stranka glasove dobila s podkupovanjem. Proti rezultatom volitev so protestirali, pri čemer je bil ubit najmanj en človek, več pisarn Kabilove stranke pa je bilo razdejanih. 

O teptanju človekovih pravic v imenu političnih ambicij.
 / 26. 10. 2016
V Čečeniji je bil na štiri leta zapora obsojen vodja organizacije za človekove pravice Memorial - Ojub Titiev. V zaporu je sicer že od lani, ko je policija v njegovem avtu odkrila 200 gramov marihuane. Titiev sicer trdi, da so mu droge podtaknili, ker je kritiziral kršitve človekovih pravic, predvsem mučenje zapornikov v Čečeniji pod vodjem čečenske republike Ramzanom Kadirovim. Kadirov je sicer lani izjavil, da bo po sojenju Titievu Čečenija aktivistom za človekove pravice postala prepovedano območje, kakor je za teroriste. Organizicija Memorial je sporočila, da so bili po izreku sodbe v sosednji republiki Ruske federacije, Ingušetiji, požgani njeni prostori, v Dagestanu pa napadeni njeni uslužbenci. Letos bo sicer minilo deseto leto, odkar je bila predhodnica Titieva na čelu Memoriala v Čečeniji Natalija Estermirova ugrabljena in umorjena. Storilcev niso odkrili. 

V Ljudski republiki Kitajski množično protestirajo gotičarji. V južnokitajskem mestu Guangzhou je namreč uslužbenka metroja od pripadnice te subkulture zahtevala, naj si odstrani pretirana ličila. Združeni gotičaji so v nedvomno najbolj množičnem protestu te subkulture dosegli suspenz omenjene uslužbenke metroja in zagotovilo, da lahko nemoteno zastopajo gotičarske brave na javnih krajih.

Državni udar Juana Guaida v Venezueli
 / 25. 1. 2019
Juan Guaido, samooklicani začasni predsednik Venezuele v službi imperialnih interesov Združenih držav Amerike, je imenoval venezuelskega ambasadorja za ZDA, ki je že prevzel venezuelski konzulat v tej državi, ambasado pa bo najverjetneje v prihodnjih nekaj dneh. Diplomatski predstavniki izvoljene Madurove vlade so sicer Združene države zaustili po vladni podpori samooklicanega predsednika. Venezuelska vlada opozarja, da so ZDA z ilegalno prepustitivijo diplomatskih prostorov nelegitimnemu predstavniku kršile določila mednarodnih odnosov, a kot vemo, lastno kršenje mednarodnih določil ZDA še nikoli ni motilo. 

Samooklicanega predsednika Venezuele Guaidoja je sicer namesto izvoljenega predsednika Nicolasa Madura, na predlog zunanjega ministra Mira Cerarja februarja letos, v imenu boja za demokracijo prepoznala tudi slovenska vlada. To sicer v Levici označujejo za nedopustno kršitev mednarodnega prava. Na njihovo zahtevo bo danes odbor državnega zbora za zunanjo politiko na nujni seji razpravljal o preklicu priznanja Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Priznanju Guaidoja nasprotujejo tudi koalicijski Socialni demokrati.

Evropski poslanec stranke Desus Ivo Vajgl odhaja v pokoj. Na ponovnih volitvah v evropski parlament ga bo na čelu stranke Desus zamenjal Igor Šoltes, čigar stranka Verjamem je prenehala delovati kmalu po tem, ko je bil na prejšnjih volitvah izvoljen v Evropski parlament.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness