Natov off

Natov off

Aktualno-politična novica
11. 7. 2016 - 15.00
 / OFF

Zasedanje vrha zveze Nato se je zaključilo z načrti intenzivnejšega bojevanja zoper terorizem in večanja vojaške podpore pri soočenju s prihodi beguncev. Poleg večanja vojaške prisotnosti v baltskih državah in Poljski, ki je uperjena zoper Rusijo, bo Nato razširil misijo Active Endeavor v misijo Sea Guardian. Spomnimo, da je bila misija Active Endeavor  sprožena po napadih devetega septembra in naj bi varovala Gibraltarsko ožino pred terorističnimi napadi. Operacija Sea Guardian pa bo svoje mornariške ladje in morda tudi drone prispevala operaciji Evropske unije Sofija, ki naj bi se v Sredozemskem morju bojevala zoper tihotapljenje beguncev.

Prav tako bo misija podpirala protiteroristične akcije, ki bodo zdaj sicer tudi v večji meri usmerjene k podpori Jordaniji, vladi narodne enotnosti v Libiji, Iraku, Tuniziji ter k nadaljnjemu obdržanju vojaške prisotnosti v Afganistanu in financiranju afganistanskih varnostnih sil. Nato bo po besedah generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga z letali za nadzor zračnega prostora zdaj tudi neposredno nudil pomoč koaliciji zoper Islamsko državo v Iraku in Siriji z ZDA na čelu.

Gibraltar, britansko območje geostrateškega pomena, pa medtem poziva k ponovitvi referenduma Velike Britanije o članstvu v Evropski uniji. Po besedah Fabiana Picarda, vrhovnega ministra in predstavnika britanske monarhije, volivci niso vedeli, kaj točno pomeni biti izven Evropske unije, zato bi bila potrebna ponovitev referenduma po tem, ko bo znan dogovor med Veliko Britanijo in Evropsko unijo po Brexitu. Tudi po britanskem referendumu je Španija namreč izrazila željo po deljenem nadzoru nad suverenostjo Gibraltarja. Slednji pa je poleg Škotske trenutno v pogajanjih o ohranitvi članstva v EU. Pri tem bi se zgledovali po Grenlandiji, ki je leta 1985 kot del Kraljevine Danske izglasovala izstop iz takratne Evropske skupnosti, četudi je Danska v njej ostala. 96 odstotkov volivcev v Gibraltarju je sicer glasovalo za ohranitev članstva.

Izrael namenja dodatnih 13 milijonov ameriških dolarjev za širjenje po mednarodnem pravu nezakonitih naselbin na palestinskem Zahodnem bregu. Denar bo namenjen naselbinam Kiryat Arba in Hebron ter bo v obdobju treh let investiran v socialne, izobraževalne ter varnostne namene. Spomnimo, da so bili dotični kraji priča stopnjevanju nasilja, ki se je pričel oktobra in v kateri je bilo ubitih vsaj 214 Palestincev in 34 Izraelcev. Medtem pa je egiptovski zunanji minister Sameh Shoukry na obisku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pozval k dvodržavni rešitvi izrealsko-palestinskega spora. Tovrstni obisk med državama se ni zgodil skorajda desetletje, omenjeni državi pa sodelujeta tudi v izmenjevanju podatkov v bojevanju zoper uporniške skupine na območju egiptovskega polotoka Sinaj.

V spopadih, ki so zopet izbruhnili v južnosudanski prestolnici Juba je bilo po podatkih vlade ubitih že 272 ljudi, od tega 33 civilistov. Spopadi so se začeli v četrtek, nato v soboto potihnili, včeraj pa je spet prišlo do obračunavanj med vojsko, ki je zvesta predsedniku Salvi Kiiru in uporniki ter delom vojske pod nadzorom nekdanjega podpredsednika Rieka Machara. Vse skupaj je sicer del daljšega konflikta. Po tem, ko je Kir leta 2013 Macharja odpustil z mesta podpredsednika je v najmlajši državi na svetu dve leti divjala državljanska vojna. Ta se je končala z mirovnim sporazumom med obema kolovodjema avgusta lani, vendar pa nekatera določila iz sporazuma ostajajo nedorečena, kar naj bi tudi botrovalo trenutnemu nasilju.

Volilna komisija v Zambiji je za obdobje 10-ih dni v glavnem mestu Lusaka prepovedala politične kampanje pred predsedniškimi in državnimi volitvami naslednji mesec. Prepoved prihaja po tem, ko je v petek policija ubila podpornico opozicijske Združene stranke za nacionalni razvoj, ki bo na volitvah tekmovala z vladajočo stranko Patriotska Fronta sedanjega predsednika Edgarja Lunguja. S skupino ostalih podpornikov se je udeležila shoda v podporo stranki, ki pa ga je policija pred tem prepovedala. Pred tremi tedni pa so zambijske oblasti domnevno zaradi sporov v zvezi z neplačevanjem davkov ukinile časopis The Post, navkljub nasprotni odredbi zambijskega sodišča. Spomnimo, da je sedanji predsednik na lanskih volitvah zmagal z 48-imi odstotki glasov in tako z dvema odstotkoma prednosti prehitel omenjeno opozicijsko stranko. Volitve so bile organizirane zaradi smrti nekdanjega predsednika Mihaela Sata, zaradi česar je Lungujev mandat trajal le eno leto, kolikor je ostalo od mandata umrlega predsednika.

Medije pa ukinjajo tudi oblasti v Bangladešu. Na včerajšnjem sestankovanju odbora za Zakon in red so namreč naznanili, da bodo ukinili Peace TV, ki oddaja iz Dubaja. Razlog za ukinitev naj bi bil v tem, da so izjave muslimanskega pridigarja Zakirja Naika, ki so bila predvajana na dotičnem kanalu, spodbujale napad v prestolnici Daki, kjer je bilo ubitih 22 ljudi.

Japonske volitve polovice zgornjega doma, ki se odvijajo vsaka tri leta, so prinesle zmago koaliciji Liberalne Demokratske stranke premierja Shinza Abeja. Liberalno demokratska stranka ima namreč dvotretjinsko večino tudi v spodnjem domu parlamenta, dodatne glasove v zgornjem delu parlamenta pa lahko pridobi od štirih neodvisnih poslancev, ki spremembo ustave tudi podpirajo. Dotična stranka je namreč dobila 77 od 78 glasov, potrebnih za dvotretjinsko večino, ki jo Abe potrebuje, da spremeni japonsko ustavo. Ustava, napisana po drugi svetovni vojni, vsebuje člen, ki prepoveduje vojskovanje kot način reševanja meddržavnih sporov in je trn v peti zaradi konfliktnih situacij pri lastninjenju območja na Vzhodnokitajskem morju. Tokratne volitve so bile prve po znižanju starostne meje na 18 let, udeležba pa je bila 54-odstotna, kar je četrta najnižja po drugi svetovni vojni.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness