Negostoljubni OFF

Negostoljubni OFF

Aktualno-politična novica
3. 8. 2015 - 15.00
 / OFF

Današnji informativni OFF program začenjamo z novicami o turško-kurdskem konfliktu. Turška državna agencija je sporočila, da so turška letala konec preteklega tedna izvedla napade na 65 tarč Kurdske delavske stranke ali krajše PKK, pri tem pa naj bi bilo v napadih ubitih vsaj 260 pripadnikov stranke in dodatnih 400 ranjenih. Uradne odzive s strani PKK, ki smrti zanikajo, turška poročanja zanikajo. V noči na nedeljo pa so pripadniki PKK izvedli samomorilski napad na turško vojaško postojanko v regiji Agri na vzhodu Turčije. Napad je zahteval dve žrtvi in več kot trideset ranjenih, poleg tega pa je turška vojska poročala o še enem manjšem napadu s strani PKK na svoje enote v provinci Mardin. Strelski obračun je zahteval eno žrtev na strani turških sil.

Nadaljujemo z novicami Kurdistana. Preko konca tedna je iraška kurdska regionalna vlada pozvala PKK, naj zapusti svoja oporišča na severu Iraka. Poziv prihaja ravno v času, ko naj bi turška letalska obstreljevanja na položaje PKK zahtevala civilne žrtve, v sobotnem napadu pa naj bi slabo ciljane rakete v kurdskem mestu Zargel zadele šest hiš, pri tem pa povzročile vsaj osem žrtev in več ranjenih. Turška oblast je odgovornost za napad že zanikala in za storjeni zločin obdolžila nasprotno stran. Politični predstavniki iraškega Kurdistana v svojem sporočilu sicer obsojajo turška letalska obstreljevanja in pozivajo obe strani k nadaljevanju mirovnega procesa, vendar pri tem od PKK pričakujejo, da se umakne z ozemlja Iraka in tako prepreči nadaljnje možnosti civilnih žrtev.

Možnosti, da enote Kurdske delavske stranke zapustijo območje severozahodnega Iraka, ni prav veliko, saj se oporišča nahajajo v nedostopnih predelih lokalnega gorovja in je prisilna izselitev s strani vojske nemogoča. Negostoljubni odzivi s strani iraškega Kurdistana proti PKK niti niso presenečenje, strani zastopata povsem nasprotna si politična stališča in sta še nedolgo tega stali  nasproti v kurdski državljanski vojni. Prav tako pa iraški Kurdistan v tiho zavezništvo s Turčijo vodi povsem pragmatični interes, regija je namreč gospodarsko močno odvisna od severne sosede. Neposredna prodaja nafte s strani kurdistanske vlade Turčiji je tako v preteklosti že sprožila spore s centralno iraško oblastjo. Nedavni napad PKK-ja na naftovod, ki poteka preko turško-iraške meje, pa je konec preteklega tedna že sprožil plaz obsodb s strani iraškega Kurdistana.

Ostajamo v Iraku. Več tisoč Iračanov je v mestih na jugu države protestiralo zaradi neučinkovitosti iraške države pri zagotavljanju osnovnih življenjskih dobrin, kot sta voda in elektrika. Največji protesti so potekali v mestih Karbala in Basra, slednje pa leži v regiji, ki predstavlja večino načrpane nafte, namenjene za izvoz. Navkljub dejstvu, da območje predstavlja ključen vir prihodka v državi, regionalna oblast prebivalcem ne zagotavlja zadostne infrastrukture, ki bi nudila stalen dostop do električne energije in pitne vode. Manjši protesti zaradi nezanesljive električne infrastrukture so potekali tudi v prestolnici Bagdad.

Poročanje selimo v Jemen. Premier v izgnanstvu, Khaled Bahah, je ob spremstvu šestih ministrov obiskal mesto Aden na jugu države. Mesto je bilo še pred kratkim pod delnim nadzorom hutijskih sil, vendar so se Hutiji pred letalskimi napadi arabske koalicije ob spopadih s silami, zvestimi predsedniku Abd-Rabbuju Mansourju  Hadiju, umaknili in mesto prepustili nasprotni strani. Dodatni boji sedaj potekajo v mestu Zanjibar, ki ima v spopadu s Hutiji pomembno strateško vrednost transporta dobrin.

Mednarodni blok zaključujemo v nam bližnjih krajih, natančneje v francoskem mestu Calais. Preko noči so francoske oblasti zabeležile več kot 1700 poskusov prebega beguncev preko Eurotunela pod Rokavskim prelivom, okoli tisoč poskusov pa so policisti uspeli preprečiti. Francoske oblasti so se na množičen porast beguncev v Calaisu odzvale tako, da so proti tunelu poslale dodatnih 120 policistov. Na drugi strani je britanska vlada že pretekli teden napovedala dodatnih 10 milijonov sredstev za izboljšanje ograje okoli železniškega terminala Eurotunel, premier David Cameron pa je francoskim oblastem ponudil pomoč v obliki dodatnega varnostnega osebja.

Od danes naprej so dostopni obrazci za odpis dolgov. Do odpisa so upravičeni tisti državljani, ki so bili v obdobju od 1. januarja do 30. junija prejemniki denarne socialne pomoči in nekaterih drugih socialnih prejemkov. K projektu odpisa dolga je pristopilo 70 podjetij in občin, upravičenci pa morajo preveriti, ali so med pristopniki tudi njihovi upniki.

Zaposleni Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje so ministrici za okolje in prostor, Ireni Majcen, v zaradi nasprotovanja imenovanja nekdanje direktorice Barbare Zupanc za vršilko dolžnosti poslali odprto pismo, v katerem so izpostavili nekorektnost imenovanja. Razloži Tina Mikuš, uslužbenka zavoda Krajinski park Ljubljansko barje.

Izjava.

Po njenem mnenju bi bilo pravilneje, če bi ministrica Barbaro Zupanc imenovala kot direktorico za polni mandat.

Izjava.

Imenovanju za polni mandat ni bilo pogodu lokalnim županom. O sporu glede lokalnih in naravovarstvenih interesov na Barju za današnji OFF zaključi Mikuš.

Izjava.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness