Nemški blues OFF

Nemški blues OFF

Aktualno-politična novica
13. 10. 2017 - 15:00
 / OFF

Kurdska regionalna vlada je po provinci Kirkuk razporedila okoli šest tisoč pripadnikov pešmerg za obrambo pred možno operacijo s strani iraške vojske po referendumu, na katerem so iraški Kurdi izglasovali neodvisnost. Po besedah vodstva pešmerg naj bi se na območju tako zbirale enote iraške vojske ob zavezništvu s šiitsko milico Hašd al-Šabi. Po zadnjih sporočilih Kurdistanskega varnostnega sveta naj bi se enote zbirale na jugu Kirkuka v bližini vasi Bašir in Taz, vsega tri kilometre stran od vkopanih pešmerg. Iraški premier Hajder al Abadi je včeraj sicer zatrdil, da proti Kurdom ne bodo uporabili vojaških sil, v jutranjih urah pa naj bi izdal ukaz o ustavitvi premikov iraške vojske za nadaljnjih 48 ur. Iraška vojska je izgubila nadzor nad območjem Kirkuka po ofenzivi Islamske države, od leta 2014 pa so prazna oporišča iraške vojske začele zavzemati pešmerge. Boj za nadzor nad provnico je postal posebej oster po kurdskem referendumu za neodvisnost, pod tlemi regije naj bi se namreč nahajalo še 8 milijard sodčkov neizčrpane surove nafte.

Iz Kurdistana v nemški Bundestag. Nekdanja vodja stranke Alterntiva za Nemčijo Frauke Petry je ustanovila novo stranko z nepresenetljivim imenom Modra stranka. Petry, ki je bila ena izmed bolj priljubljenih predstavnikov nacionalistične Alternative, je iz stranke odstopila takoj po nacionalnih volitvah in na poslansko mesto nastopila kot neodvisna poslanka. Kot razlog za svoj odstop je navedla, da je stranka preveč anarhična, da bi lahko oblikovala skupno platformo, spori v vodstvu glede usmeritve stranke, predvsem glede vstopa v koalicijo, pa so se pojavljali že prej. Alternativa za Nemčijo je sicer na zadnjih zveznih volitvah dobila 12,6 odstotka glasov, odstop Petry pa je sprožil osip med izvoljenimi predstavniki stranke. Njenemu zgledu je tako sledilo še 10 poslancev pokrajinskih parlamentov in en član Bundestaga.

Avstrija in Norveška bosta novembra podaljšali poostren mejni nadzor za pol leta. Odločitev sledi včerajšnji napovedi podaljšanja nadzora na mejah znotraj schengenskega območja s strani Nemčije, Danske in Francije. Države so odločitve utemeljile z domnevno še vedno obstoječo grožnjo nasilnih napadov. Mejni nadzor, ki naj bi bil začasne narave, je v veljavi od leta 2015.

Spodnji dom italijanskega parlamenta je potrdil nov volilni zakon, ki bi lahko že maja prihodnje leto določal izvedbo nacionalnih volitev. Ena izmed glavnih sprememb, ki jo predvideva zakon je, da bo tretjina poslanskih sedežev v spodnjem in zgornjem domu parlamenta razdeljena tistim kandidatom, ki so dobili največ neposrednih glasov  v svojih volilnih okoliših, medtem ko bodo ostali izbrani iz strankarskih list glede na volilni delež. Pomembna novost je tudi uvedba 3-odstotnega volilnega praga za posamezne stranke in 10-odstotnega za koalicije strank ter konec avtomatične večine za stranko, ki bi prejela več kot štirideset odstotkov vseh glasov. Glavni namen zakona je poenotenje volilnih sistemov v spodnjem in zgodnjem domu, s čimer bi omejevali razdrobljenost in olajšali izglasovanje predlaganih zakonov. Proti zakonu so ostro nastopili v Gibanju petih zvezd, ker menijo, da favorizira stranke, ki bodo nastopile na prihajajočih volitvah v zavezništvu. Proti zakonu pa so pred glasovanjem organizirali dvodnevni protest.

Južnoafriško vrhovno sodišče je odločilo, da se v 783 primerih  obtožb korupcije proti predsedniku Jacobu Zumi lahko obnovijo sodni postopki. Gre predvsem za korupcijo v orožarskih poslih iz konca devetdesetih let v skupni vrednosti okoli 4,2 milijarde evrov. Zuma naj bi bil glede na obtožbe tožilstva vpleten v korupcijo pri nakupu lovcev, patruljnih čolnov in drugega orožja pri petih evropskih podjetjih, med njimi sta tudi britanski BAE Systems in francoski Thales. Obtožnica proti njemu je bila sicer izdana že leta 2005, vendar nato opuščena štiri leta kasneje. Obnovitev postopkov so zahtevali v opozicijskem Demokratičnem zavezništvu, takšni zahtevi pa so nato pritrdili na nižjestopenjskem sodišču. Sledila je Zumova pritožba, ki pa jo je vrhovno sodišče sedaj zavrnilo.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo izstopile iz članstva v Unescu, agenciji Združenih narodov, zadolženi za področje izobraževanja, znanosti in kulture. Kot razlog za svoj izstop Američani navajajo protiizraelsko naravnanost te agencije. Po sporočilu iz pisarne izraelskega predsednika Benjamina Netanjahuja se ameriškemu izstopu pridružuje tudi Izrael. Ameriško zunanje ministrstvo sicer sporoča, da bodo v agenciji ohranili položaj opazovalcev. Leta 2011 je Palestina dobila polnopravno članstvo v Unescu, od takrat pa tudi Združene države ne plačujejo prispevkov, četudi so ohranili članstvo. Dodatno je Američane in Izraelce razburila odločitev agencije julija letos, da staro jedro mesta Hebron na okupiranem Zahodnem bregu pridobi status kulturne dediščine svetovnega pomena.

Ameriški predsednik Donald Trump se je, potem ko republikanskim kongresnikom ni uspelo izvesti reforme zdravstvenega zavarovanja, reforme tako imenovanega Obamacara lotil z izvršnim ukazom. Dva glavna ukrepa, ki ju predvideva ukaz, sta umik zveznih subvencij in uvedba novih zavarovalnih polic, ki ne bi bile zavezane minimalnim standardom zdajšnjega zdravstvenega zavarovanja. Največji udarec naj bi takšna reforma zadala revnim starejšim Američanom, saj naj bi po izračunih zvezne subvencije v letu 2018 znašale dobrih 7,5 milijarde evrov, takšen umik subvencij privatnim zavarovalnicam pa bi pomenil dvig cene zavarovalnih polic. Drugi ukrep, ki ga predvideva predsednikov ukaz, pa je razširitev različnih oblik zavarovanja, kot so na primer zavarovanja na krajši rok in združevanje manjših podjetij pri sklepanju polic. Učinek predsednikove spremembe zdravstvenega zavarovanja naj ne bil očiten še do leta 2019, postopek uvajanja novih regulacij na zvezni ravni pa bo trajal še vse naslednje leto.

Off zaključujemo na Balkanu. Sodišče v Skopju je dosodilo prvo zaporno kazen zaradi izgredov in napada v makedonskem parlamentu konec aprila letos. Spomnimo, da je takrat kakšnih 200 podpornikov stranke nekdanjega premiera Nikole Gruevskega VMRO-DPMNE vdrlo v parlament in napadlo poslance vsepovprek. V pretepih je bilo poškodovanih okoli 100 ljudi, med njimi tudi 10 izvoljencev ljudstva. Napad se je zgodil v času, ko so zakonodajalci ravno izvolili Talata Xaferija iz albanske Demokratične zveze za integracijo na mesto predsednika parlamenta in s tem omogočili začetek oblikovanja vlade. Kazensko sodišče je tako v zvezi s tem napadom včeraj obsodilo Pančeja Angelova na 4 leta zapora; videoposnetki pretepa ga namreč bremenijo, da je napadel poslanko vladajoče socialdemokratske stranke Radmilo Šekerinsko, ki v aktualni vladi opravlja funkcijo obrambne ministrice. V postopku je sicer še več drugih napadalcev, ki čakajo na odločitev sodišča. Medtem poteka tudi preiskava Tožilstva za organiziran kriminal, ki naj bi pripravilo obtožnice tudi za organizatorje napada, in ne zgolj izvajalce.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.