Nesrečni OFF

Nesrečni OFF

Aktualno-politična novica
nepal
4. 12. 2019 - 15.00
 / OFF
Z Lucy Honan in Ianom Rintoulom o stanju boja za pravice beguncev v Avstraliji
 / 24. 5. 2017

Avstralski senat je razveljavil zakon, ki je omogočal evakuacijo migrantov iz zdravstvenih razlogov iz centrov za pridržanje na otokih Nauru in Manus na avstralsko celino. Amandma na tako imenovani zakon Medivac je bil marca letos sprejet na pobudo opozicijske Laburistične stranke, da bi omogočil nujno medicinsko oskrbo prosilcem za azil, ki jim na otokih ni omogočena. Zakon je možnost transporta na celino omogočil na predlog zdravnika, a je minister za imigracije lahko dosegel zavrnitev transporta na podlagi zdravstvenih in varnostnih razlogov. Do njegovega sprejema je v centrih za pridržanje, kamor od leta 2013 Avstralija na procesiranje pošilja vse migrante, prispele po morju, umrlo vsaj 12 ljudi. Trenutno je tako pridržanih več kot 500 ljudi.

Sprejem zakona je pomenil poraz za manjšinsko vlado premierja Scotta Morrisona in njegove Liberalne stranke. Sledile so predčasne volitve, na katerih je Morrison ponovno zmagal. Spodnji dom parlamenta je zakon Medivac nato razveljavil že junija. V zgornjem domu oziroma senatu pa je sedaj prevagal en sam glas neodvisne senatorke iz Tanzanije Jacqui Lambie. Ta je v zameno za podporo vladnemu stališču z vlado dosegla poseben dogovor. A vsebine dogovora, sklicujoč se na “nacionalno varnost”, Lambie ni razkrila. Avstralski mediji spekulirajo, da gre za dogovor o premestitvi prosilcev za azil, ki naj bi ga avstralska vlada sklepala z Novo Zelandijo. Razveljavitvi zakona sta nasprotovali opozicijski Laburistična in Zelena stranka ter zdravniki, ki so za ohranitev zakona zbrali 5000 podpisov. Za premierja Scotta Morrisona tako razveljavitev pomeni pomembno politično zmago.

Ameriški kongres je sprejel predlog zakona, ki omogoča sankcije proti kitajskim državnim uradnikom, ki domnevno zatirajo Ujgure na Kitajskem. Zakon zahteva, da predsednik Donald Trump obsodi zlorabe muslimanske manjšine in zahteva zaprtje centrov za pridržanje oziroma prevzgojo Ujgurov v regiji Sinkiang. Zakon predvideva uvedbo sankcij proti sekretarju komunistične partije v Sinkiangu in članu politbiroja stranke Čenu Kuanguoju. Zakon mora potrditi še senat, v katerem imajo večino republikanci. Na kitajskem zunanjem ministrstvu so sprejem zakona označili za poseganje v notranje zadeve Kitajske. Zakon bi lahko pomenil tudi oviro pri sklepanju dogovora med državama o prvi stopnji odprave medsebojnih trgovinskih sankcij.

... z Narendro Modijem, njegovo nacionalistično-neoliberalno ideologijo ter avtoritarnimi težnjami.
 / 18. 6. 2014

Indijska vlada je potrdila predlog zakona o državljanstvu, s katerim bi indijsko državljanstvo podeljevala verskim manjšinam, preganjanim v sosednjih državah. Predlog zakona izpolnjuje predvolilno obljubo notranjega ministra Amita Shaha iz vrst vladajoče nacionalistične hindujske stranke Bharatiya Janata Party, krajše BJP, ki bi državljanstvo podeljeval vsem verskim manjšinam - razen muslimanom. Indijska vlada se sklicuje na dejstvo, da v Bangladešu, Pakistanu in Afganistanu muslimani predstavljajo večinsko prebivalstvo. Ne glede na to muslimani so manjšina v Indiji, zato predlog zakona potencialno krši indijsko ustavo v delih, ki se nanašajo na enakost pred zakonom in svobodo veroizpovedi

kamp
Potencialno brezdržavni prebivalci severovzhoda Indije
 / 11. 9. 2019

Zakon se kratkoročno tiče predvsem zvezne države Assam na skrajnem severovzhodu Indije, kjer okrog dvema milijonoma ljudi grozi, da bodo ostali brez državljanstva. Do števila so prišli tribunali za tujce, ki pregledujejo upravičenost vpisanih v nacionalni register državljanov Assama. Vendar iz registra niso izostali le muslimani, temveč tudi hindujci, saj je podlaga za vpis v register državljanstva dokaz, da posameznikove korenine v Assamu segajo pred 25. marec 1971, ko se je začela bangladeška osvobodilna vojna. Po tem datumu pa v Assam seveda niso migrirali le muslimani, temveč tudi hindujci. Vladajoča stranka BJP bi tako z zakonom hindujcem in drugim nemuslimanom, ki so ostali zunaj registra, omogočila pridobiti državljanstvo. Zakon bo v naslednjih dneh moral skozi glasovanje v spodnjem domu parlamenta, v katerem ima BJP večino, zato bo po pričakovanjih tam sprejet. Vprašanje pa je, ali bo sporni zakon prestal glasovanje v zgornjem domu, v katerem vladajoča koalicija nima večine. V prejšnjem mandatu vlade je bil zakon v spodnjem domu že sprejet, nato pa ob nasprotovanju prebivalcev Assama zavrnjen prav v senatu.

V nepalski vasi Purbichowki na severozahodu države so vaške oblasti uvedle izplačilo 5.000 nepalskih rupij, kar je približno 40 evrov, ženskam, ki se uprejo tradiciji odhajanja v kolibe zunaj vasi v času menstruacije. Praksa, močno prisotna v ruralnih predelih Nepala, naj bi skupnost obvarovala domnevne nečistosti in nesreče, ki naj bi ji jo prinesla menstruirajoča ženska. Ta se mora zato pogosto umakniti v kolibo zunaj vasi in ne sme priti v stik z nikomer iz skupnosti. Prakso so nepalske oblasti sicer prepovedale leta 2005, potem ko je prišlo do smrtnih žrtev zaradi slabih razmer v kolibah, kljub temu pa se še vedno izvaja nelegalno. Družinam, ki jo še vedno prakticirajo, po zakonu grozi izguba vseh dodatkov, tistim, ki prakso od žensk zahtevajo, pa do 3 mesece zapora in plačilo 3.000 rupij kazni. Gre za relativno visok znesek v državi, v kateri 40 odstotkov populacije živi z manj kot 400 rupijami na dan, kar je manj kot s 3 evri. 

Izraelski obrambni minister Naftali Bennet je ukazal vzpostavitev baze palestinskih in arabskih aktivistov z namenom njihovega finančnega onemogočenja. Po njegovih besedah gre za “gospodarsko preganjanje”, usmerjeno k omejitvi dostopa aktivistov, domnevno povezanih s Hamasom in Hezbollahom, do njihovih financ. Baza podatkov bo na voljo tudi drugim državam in polno dostopna javnosti. 

Sindikat zdravstva Slovenije je ministra za zdravje Aleša Šabedra pozval, naj odredi izredni nadzor nad delom uprave in sveta zavoda bolnišnice v Murski Soboti. V sindikatu so pozdravili še ne pravnomočno sodbo delovnega sodišča, po kateri je direktor bolnišnice Bojan Korošec lani nezakonito odpustil uslužbenko pravno-kadrovske službe in sindikalno zaupnico Tatjano Petek. Po sodbi mora bolnišnica plačati stroške in Tatjano Petek znova zaposliti. Bolnišnica se bo na sodbo pritožila. Uprava je proti Tatjani Petek nastopila, ko je nasprotovala vodstvu zavoda, po besedah katerega naj bi mu svetovala nezakonito plačilo neporabljenega dopusta, kar ne drži. V bolnišnici so si izplačali nadomestila za nekoriščen letni dopust v višini več kot 21 tisoč evrov. V letih 2015 in 2016 so ga izplačali direktorju in še 24 zaposlenim.

Več pove predsednik sindikata Andrej Dočinski.

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness