Avstrijski poslanci so potrdili novo zakonodajo, ki med drugim prepoveduje nošenje oblačil v javnosti, ki bi v celoti zakrivala obraz. Predvidena kazen ob neupoštevanju tega predpisa je 150 evrov. Zakon prav tako uvaja vzpostavitev enoletne integracijske šole za migrante, kjer je predvideno učenje nemščine, avstrijske delovne etike in splošne morale ter veščin kot je na primer prijava na prosto delovno mesto. Kdor bi takšno obiskovanje šole odklonil pa si lahko obeta zmanjšanje višine socialne pomoči. Kot priprava na vstop na trg dela so za prosilce za azil predvidena tudi neplačana javna dela, zavrnitev katerih bi spet pomenila manjšo finančno pomoč države.

V Grčiji se je začela splošna stavka zaradi nasprotovanja vladnim ukrepom, ki so bili pogoj za pridobitev novih posojil za poplačila starih terjatev. V javnih bolnišnicah danes tako službuje zgolj osebje za nujne primere, kontrolorji zračnega prometa stavkajo štiri ure, že včeraj pa so s štiridnevno stavko začeli upravljalci trajektov, ki povezujejo grške otoke s celino. Varčevalni ukrepi, s katerimi je grška vlada dobila na posodo 7 milijard evrov iz tretjega programa pomoči, med drugim predvidevajo zmanjšanje pokojnin po letu 2019 za 18 odstotkov, sprostitev trga za prodajo zdravil, uvajanje nedeljskega dela in privatizacijo grških termoelektrarn.

Nadaljujemo z stavkovnimi novicami. V kolumbijski prestolnici Bogota se nadaljuje že teden trajajoča stavka učiteljev. Stavko, ki poteka v organizaciji Kolumbijske federacije delavcev v izobraževanju, spremljajo redni protesti, včeraj je bilo tako na ulicah 60.000 ljudi. Razlog za protest je bil neuspel zaključek pogajanj sindikatov z vlado pretekli teden, ko dogovor glede povišanja plač in državnih investicij v izobraževalnem sektorju ni bil dosežen. Kolumbijska vlada sicer že sedaj dolguje plače stavkajočim delavcem in napoveduje, da dolgovi ne bodo poravnani pred letom 2019. Po besedah sindikata naj bi se protesti nadaljevali, demonstrantom, ki so blokirali več glavnih prometnic v prestolnici pa se bo po napovedih pridružilo 40.000 podpornikov izdrugih organizacij.

Iz Južne v Severno Ameriko. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je na obisku v Združenih državah Amerike srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Oba sta sicer potrdila nadaljevanja sodelovanje  v vojaških napadih na položaje Islamske države, vendar pa med državama sicer ostaja precej tem, ki vsaj za javnost ostajajo nerazrešene. Erdogan je tako opozoril, da Turčija ne bo tolerirala prisotnosti enot sirskih Kurdov v regiji, ni pa omenil ameriškega oboroževanja kurdskih vojakov. V tišini so ostale tudi čistke po neuspelem udaru 15. julija in turška zahteva po izročitvi Fetulaha Gülena, ki od leta 2013 živi v ZDA in za Erdoganov režim velja kot organizator udara.

Srečanje obeh vrhovnih glav je spremljal tudi incident pred rezidenco turškega veleposlanika v Washingtonu. Varnostniki delegacije turškega predsednika naj bi napadli skupino protestnikov, potem ko so slednji pred stavbo prinesli zastavo stranke sirskih Kurdov Demokratična zveza. Po pretepu, ki je sledil je policija aretirala dva udeleženca, ranjenih pa je bilo devet ljudi, dva od teh sta bila zaradi poškodb hospitalizirana.

Če se boj med Turčijo in Kurdi bije tudi v ZDA, pa so države Bližnjega vzhoda nestrinjanja na domačem terenu skušajo premostiti tudi z manj konvencionalnimi metodami. Z obratovanjem je začel znanstveni center znan pod kratico SESAME v Jordaniji, v katerem sodeluje 9 bližnjevzhodnih držav, nekatere izmed njih pa med seboj nimajo diplomatskih stikov. Poleg Jordanije v projektu sodelujejo Izrael, Palestina in Iran, Turčija in Ciper ter Egipt, Pakistan in Bahrajn. Jedro SESAM-a je pospeševalnik delcev, podoben ženevskemu CERN-u. Kljub namenu mirnega sodelovanja med bližnjevzhodnimi državami pa se zaradi spora glede uboja jordanskega državljana s strani izraelskih varnostnih sil otvoritve centra ni udeležil predstavnik Izraela.

Mednarodni blok zaključujemo na Balkanu. Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je predsedniku socialdemokratske stranke SDSM Zoranu Zaevu podelil mandat za sestavo nove vlade. Zaev ima sedaj 20 dni časa, da predloži sestavo novega kabineta, kot pa je sporočil, se bo vlada predvidoma konstituirala še do konca tega meseca. V skladu z dosedanjimi medstrankarskimi dogovori bo koalicijo skupaj z SDSM sestavljalo še zavezništvo treh albanskih strank. Spomnimo, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah večino glasov sicer dobila nekdaj vladajoča VMRO-DPMNE na čelu z Nikolo Gruevskim, vendar ni uspela sestaviti koalicije. Predsednik Ivanov je po neuspešnih poskusih Greuvskega pri sestavi vlade s podelitvijo mandata Zaevu zavlačeval, uradno zaradi skrbi glede ogrožene suverenosti Makedonije. Ena od zahtev albanskih strank v koaliciji je bila namreč uvrstitev albanščine kot drugega uradnega jezika na celotnem ozemlju države. Predvidena koalicija bo imela 67 poslancev v parlamentu s 120 sedeži, proti novi koaliciji pa se je k uporabi pravnih ukrepov zatekla tudi protestniška iniciativa Za enotno Makedonijo, ki že dalj časa organizira proteste proti Zaevu. Na ustavno sodišče je namreč poslala zahtevo glede ustavnosti imenovanja Talata Džaferija iz albanske stranke DUI na mesto predsednika parlamenta.

Upravna enota Maribor je pristala na predlog Policijske postaje Maribor, da se koncert hrvaškega pevca Marka Perkoviča - Thompsona v Festivalni dvorani Lent prepove. Mariborska policija namreč meni, da bi tak koncert pomenil povečano varnostno tveganje, s čimer pa se očitno strinjajo tudi na Upravni enoti. Na odločitev o prepovedi je pritožbo že napovedal organizator koncerta Milan Trol. O tem kdo ima prav, Upravna enota ali Trol, pa bodo v treh dneh po prejemu pritožbe morali odločiti na Ministrstvu za notranje zadeve.

Svet policijskega sindikata se je preoblikoval v stavkovni odbor. V sindikatu kot razlog za takšno odločitev navajajo dejstvo, da se Vlada do 1. maja s sindikati ni uspela dogovoriti o ustrezni uvrstitvi v plačne razrede glede na nazive v javnem sektorju. Jutri se bo Svetu policijskega sindikata pridružil tudi Sindikat policistov Slovenije, ki se bo z jutrišnjim dnem prav tako preoblikoval v stavkovni odbor. Več o delovnih pogojih, plačnih anomalijah in morebitni novi stavki slovenskih policistov sledi v oddaji OFFsajd, danes ob 17-ih.

Stranka Zavezništvo je v državni zbor vložila noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Glavni namen obeh novel je, da bi v svetu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje mesti dobila tudi predstavnika mladih. Ta bi po predlagani noveli Zavezništva prihajala iz Študentske organizacije Slovenije. Kako so pri zadevi sodelovali v Študentski organizaciji pojasni njen predsednik Aleksandar Spremo.

Izjava.

Poleg vključitve v svet zavoda in skupščino je ambicija Študetnske organizacije imeti svojega predstavnika tudi v Ekonomsko-socialnem svetu. Za današnji OFF zaključuje. Spremo.

Izjava.