NovelOFF

NovelOFF

Aktualno-politična novica
23. 7. 2020 - 15.00
 / OFF

Inštitut 8. marec je na ministrstvo za pravosodje poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki zadevajo predlog o noveli zakona o spolni nedotakljivosti. Ta je bil že poslan v medresorsko obravnavo. Ta bi omogočal prehod iz modela prisile, ki trenutno od žrtve zahteva izraženo nestrinjanje in poskus obrambe, ki nato posiljevalca privede do uporabe sile. Seveda do tega ne pride vedno - to recimo kaže lanski koprski primer, kjer je ženska ob pričetku posilstva še spala in zato napadalec ni uporabil sile. To je bilo za koprsko sodišče očitno dovoljšen dokaz, da se posilstvo v bistvu ni zgodilo. Prav tako se žrtve ne upirajo vedno, zaradi presenečenja, strahu, ali ker preprosto presodijo, da se je zanje bolj nevarno upirati kot podrediti. Včasih ljudje tudi niso zmožni podati soglasja - recimo v primerih opitosti, nezavesti ipd. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič sicer trdi, da so ti primeri v noveli obravnavani, a hkrati namiguje, da so žrtve za lastno posilstvo krive same, tako da res ni za vedeti, komu in čemu verjeti. Sedanji model soglasja pa ni enak modelu samo ja pomeni ja, ki zahteva afirmativno soglasje pri vstopu v vsak spolni odnos.

Hrvaški stari in novi premier Andrej Plenković je v saboru predstavil svojo novo vlado. Druga vlada, ki jo bo vodil Plenković, bo imela štiri ministre manj kot prva, 16 namesto 20, že danes pa bo sabor glasoval o imenovanju 15. Plenkovič je v predstavitvi programa izpostavil predvsem načrte za trošenje 22 milijard evrov evropskega denarja, kolikor jih je pripadlo Hrvaški v nedavnem dogovoru o Evropskem proračunu in Evropskem skladu za obnovo. Plenkovič je napvedal dvig minimalne plače na 565 evrov in pa znižanje davka na dodano vrednost iz 25 % na 13 %. Prav tako je Plenković obljubil znižanje davkov na dohodnino.  

clusterfuck
Protesti v ZDA zaradi umora Georgea Floyda
 / 1. 6. 2020
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo še povečal število pripadnikov varnostnih agencij zvezne vlade, ki izvajajo policijske naloge v ameriških mestih. Trump je s pravosodnim ministrom Billom Barrom prvič podrobneje predstavil tako imenovano Operacijo Legend, ki jo je ministrstvo za pravosodje začelo v začetku meseca kot odziv na proteste ob uboju Georgea Floyda. Policija v ZDA je sicer primarno v pristojnosti občin in zveznih držav, agencije, ki pa spadajo pod zvezno izvršno oblastjo, kateri načeljuje ameriški predsednik, pa sodelujejo v policijskih nalogah le izjemoma oziroma pri preganjanju kriminalnih dejanj, ki jih obravnavajo zvezna sodišča. Prisotnost pripadnikov zveznih agencij je postala posebno kontroverzna pretekli teden v Portlandu in Los Angelesu, ko so bili na protestih proti policijskemu nasilju in rasizmu prisotni agenti pravosodnega ministrstva v kamuflažnih uniformah in brez identifikacijskih oznak, na protestih pa so brez pojasnil aretirali več ljudi. Gre za pripadnike Zveznega preiskovalnega urada FBI, sodne policije, Zvezne agencije za boj proti narkotikom in Urada za alkohol, droge in  strelno orožje.

Italijanska obalna straža je zasegla ladjo Oceanski Viking. Z ladjo upravlja reševalna organizacija SOS Mediterranee in se z njo posveča reševanju migrantov iz potopljenih ladij ob obali severne Afrike. V sredo je bilo ladji dovoljeno, da se zasidra in izkrca na Siciliji in se je 180 migrantov preselilo na drugo ladjo za 14-dnevno karanteno. Takrat so italijanske oblasti Vikinga zasegle, češ da naj bi med pregledom odkrili več tehničnih nepravilnosti, prav tako pa naj bi kršila direktive o varovanju morskega okolja. Težav in nepravilnosti sicer niso podrobneje razložili, povedali so le še, da bi te težave lahko ogrozile varnost vseh na ladji. Tako je ladja v administrativnem priporu, dokler se težave ne razrešijo. SOS Mediterranee pa trdi, da je celotna situacija le birokratsko zastraševanje že tako nepriljubljene organizacije. Opozarjajo tudi, da je v zadnjih treh mesecih vlada uporabila isti argument pri pridržanju še štirih ladij nevladnih organizacij. 

O evro-ruskih orožarskih odnosih, kakšna je separatistična oborožitev in kaj bi pomenil embargo
 / 22. 7. 2014
Ukrajinska vlada je uspela doseči premirje s proruskimi separatisti, s katerimi konflikt na vzhodni meji traja že od leta 2014. Premirje bo prišlo v veljavo v ponedeljek. To je prvi uspeli dogovor po več kot dvajsetih poskusih sprejetja dogovora o miru. V konfliktu je umrlo več kot 130 tisoč ljudi, ta pa je vzplamtel leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim in podprla separatiste. Sicer se je vso večje vojskovanje prekinilo leta 2015, ko je Ukrajina dosegla premirje z Rusijo, a se s tem niso nehali manjši spopadi med vojsko in separatisti, ki so predvsem škodili civilni populaciji na območju. Premirje je bilo tudi pogoj za srečanje voditeljev Evropske unije o krizi v Ukrajini ter za dogovor o spravi med predsednikom Zelenskim in Vladimirjem Putinom. Premirje se lahko prekine le z vrhovno komando.

Kanadsko vrhovno sodišče je razsodilo, da akt o tretji varni državi, podpisan med ZDA in Kanado, ni veljaven, saj ZDA kršijo osnovne človekove pravice. Ta določa, da morajo iskalci azila, ki mejo prestopijo legalno, za mednarodno zaščito zaprositi v prvi varni državi, v katero vstopijo. Prav tako menijo, da dogovor spodbuja ljudi, da se odpravijo po daljši in nevarnejši poti do Kanade, saj jih ta boljše obravnava. Od leta 2016, ko je zaprisegel sedanji ameriški predsednik Donald Trump, je v Kanado nelegalno vstopilo več kot 50 tisoč ljudi, ki so se želeli izogniti Trumpovi politiki nižanja števila migracij. Sodnica je odločitev suspendirala za pol leta, kar da kanadskemu parlamentu in ameriškemu kongresu čas, da se na odločitev primerno odzovejo. 

Danes izvršni odbor stranke DeSUS razpravlja o situaciji v stranki, ki naj bi bila vedno slabša. Včeraj jo je zapustil tudi vodja podravskega pokrajinskega odbora Srečko Felix Krope, ki razloga za odločitev ni razglasil. Predsednici Aleksandri Pivec pa sta kar dva pokrajinska odbora - ljubljanski in celjski - izrekla nezaupnico.

Komisija za preprečevanje korupcije je poslancu SD Marku Koprivcu v odgovor na poslansko vprašanje o nevarnosti konflikta interesov pri glasovanju o novi medijski zakonodaji, ko so poslanci solastniki medijskih hiš. Trdi, da do konflikta interesov ne pride, v kolikor je glasovanje o zakonodaji, ki obsega vse medije, bi bilo pa drugače, če bi se odločalo le o eni medijski hiši. Koprivca je zanimalo, ali so se ti poslanci dolžni izločiti iz glasovanja. KPK opozarja tudi, da njihovo mnenje ni zavezujoče, saj  lahko le državni zbor avtentično interpretira zakone. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness