Grški parlament je s tesno večino potrdil nov paket varčevalnih ukrepov, ki je bil pogoj za sprejem novih 31,5 milijarde evrov v okviru tako imenovane mednarodne pomoči. Ukrepe je podprlo 153 od 300 poslancev, glasovanje pa je bilo tesno, saj paket ni imel podpore niti v vladajoči koaliciji. Koalicijski stranki, konservativna Nova demokracija in socialistični Pasok, sta iz svojih vrst celo izključili sedem poslancev, ker so glasovali proti zakonu. Gre sicer za 18 milijard evrov vreden varčevalni paket, ki predvideva zvišanje upokojitvene starosti na 67 let, ukinitev 13. in 14. pokojnine, pokojnine, ki so višje od tisoč evrov mesečno, naj bi se znižale od 5 do 15 odstotkov. Zakon bo poleg tega omogočil ukinjanje delovnih mest v javnem sektorju in nadaljnje znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju. Minimalno plačo naj bi zamrznili pri 580 evrih mesečno do leta 2016 oziroma 511 evrih za osebe, mlajše od 25 let.

Pred parlamentom je med razpravo protestiralo okoli 80.000 ljudi, prišlo pa je tudi do spopadov s policijo. Nanjo se je metalo kamenje in molotovke, policisti pa so uporabili vodne topove in solzivec. V Grčiji se sicer nadaljujejo stavke. Stavkajo zaposleni pri podzemnih in mestnih železnicah ter vozniki taksijev. Proti znižanju plač za do 30 odstotkov protestirajo tudi zaposleni v elektro podjetju DEI, ki so prostore podjetja tudi začasno zasedli.

Sirski nasprotniki predsednika Bašarja al Asada so izvedli nove napade na vladna poslopja in oporišča v glavnem mestu Damasku. Napadi so se zgodili v alavitski soseski Mezeh 86 na zahodu mesta blizu predsedniške palače, rakete pa so padle tudi na poslopje predsednika vlade in vojaško zračno bazo. Sirski aktivisti so priznali, da so v napadih umrli trije civilisti, 12 pa jih je ranjenih. Dejali so, da uporniki niso ciljali soseske Mezzeh 86, temveč predsedniško palačo v bližini, a so se ušteli pri izračunavanju poti izstrelkov. Državna tiskovna agencija Sana medtem poroča, da je bil s podtaknjeno bombo v Damasku ubit sodnik. Iz glavnega mesta poročajo tudi o močnem obstreljevanju in zračnih napadih s strani vladnih sil. V torek je bilo v Damasku v seriji eksplozij ubitih najmanj 10 ljudi. Medtem je glavna sirska opozicijska skupina, sirski nacionalni svet, v Katarju izvolila novo 40-člansko vodstvo, v katerem pa ni niti ene ženske. Delegatke so zato ostro protestirale.

Na vzhodu Afganistana v provinci Laghman je bilo v eksploziji obcestne bombe ubitih najmanj 5 afganistanskih vojakov, več jih je bilo ranjenih. V Kandaharju so bili medtem v samomorilskem napadu ubiti trije policisti, v Helmandu je v eksploziji bombe umrla ena ženska, 6 pa jih je ranjenih. V provinci Laghman so talibani v zadnjem letu izvedli več manjših napadov, svojo prisotnost pa so še povečali v ruralnih predelih province, ki je zaradi relativne bližine glavnemu mestu Kabulu zanimiva za upornike. Septembra so sile Nata med operacijo proti talibanom v Laghmanu ubile 8 žensk.

Argentinsko sodišče je zaradi odškodninske zahteve v Ekvadorju zamrznilo sredstva naftne korporacije Chevron v Argentini v višini 19 milijard ameriških dolarjev, je dejal Enrique Bruchou, odvetnik ekvadorskih tožnikov. Tožniki obtožujejo Chevron oziroma Texaco, ki se je s Chevronom združil leta 2001, da je med letoma 1964 in 1992 onesnaževal zemljo v amazonski regiji, lani pa je ekvadorsko sodišče dosodilo, da mora Chevron zato plačati 19 milijard evrov odškodnine. Ker ima Chevron relativno malo sredstev v Ekvadorju, skušajo tožniki uveljavitev sodbe doseči na tujem. Chevron je za prvotno sodbo v Ekvadorju dejal, da je proizvod podkupovanja in prevare.

V potresu z jakostjo 7,4, ki je v sredo prizadel tihomorsko obalo Gvatemale, je umrlo najmanj 48 ljudi, od tega 40 v provinci San Marcos, 23 pa jih je pogrešanih. Minister za energijo je dejal, da je približno 73 tisoč ljudi ostalo brez elektrike. Kot je dejal direktor gvatemalskega potresnega inštituta Eddy Sanchez, je šlo za največje tresenje tal po letu 1976, ko je v potresu z jakostjo 7,5 umrlo 25 tisoč ljudi. Bilo je že več deset popotresnih sunkov, 4 od teh z jakostjo nad 5. Najbolj prizadeto je mesto San Marcos, kjer je več kot 30 stavb popolnoma uničenih, mnoge pa so poškodovane. Panama, El Salvador in Honduras so ponudile pomoč pri reševalnih operacijah.

Relativno bizarna novica prihaja iz Združenih držav Amerike. Kdor je mislil, da je kapitalu popolnoma vseeno, kdo postane nov predsednik države, vesti iz Wall streeta to zanikajo. Delnice podjetij v določenih industrijah in indeks newyorške borze Dow Jones so po vnovični izvolitvi Obame padli. Dow Jones je tako izgubil 313 točk, medtem ko jih je pred štirimi leti zaradi Obame izgubil 486. Delnice banke JP Morgan Chase so padle za 5,6 odstotkov, delnice Citigroupa za 6,3 odstotkov, Goldman Sachs pa je nazadoval za 6,6 odstotka.

Ker se je Romney zavzemal za povečanje vojaške porabe, a je izgubil, so se prav tako pocenile delnice obrambnih pogodbenikov. Pocenile pa so se tudi delnice premogovniških podjetij, saj je republikanec napovedoval večja vlaganja v to industrijo. Podražile pa so se delnice zdravstvenih organizacij in podjetij, saj se bo, ker Obama ostaja v Beli hiši, ohranila tudi njegova zdravstvena reforma. Obamova zmaga pa napoveduje dobre čase tudi za gradbena podjetja in razna tehnološka podjetja, saj naj bi se nadaljevala vlaganja v alternativne vire energije.

Predstavniki Dijaške organizacije Slovenije so zjutraj pred poslopjem vlade postavili repliko radarja, s čimer so želeli vlado opozoriti na nepremišljeno in prehitro sprejemanje ukrepov, ki še poslabšujejo socialno stanje dijakov. Govori predsednik DOS-a Alen Hliš:

izjava je v posnetku celotne izjave

Ali so dijaki na splošno obremenjeni s to temo, ali pa gredo ti ukrepi nekako mimo njih? Alen Hliš:

izjava je v posnetku celotne izjave

Hliš je že prej za medije dejal, da so jih policisti zaradi neprijavljenega shoda začeli popisovati, nekatere pa naj bi tudi oglobili. Na ljubljanski policijski upravi so povedali, da so bili o protestu obveščeni in na terenu ugotovili, da je pred vlado 30 ljudi.