OFFškodnine

OFFškodnine

Aktualno-politična novica
25. 5. 2020 - 15.00
 / OFF

Kitajska vlada je predstavila reformo zakona za zagotavljanje državne varnosti v Hongkongu, ki bi potencialno precej posegel v njegov posebni avtonomni status. Poseben zakon med kazniva dejanja uvršča izdajo, politični prevrat, vstajo proti vladi in pa osamosvojitev. Prav tako bi lahko ljudem, aretiranim v Hongkongu, sodili na celini. S tem se avtonomija znotraj »ene države dveh sistemov« krha, kitajska vlada pa pojasnjuje, da je morala poseči, saj gre za zakonodajo, ki naj bi jo oblast v nekdanji britanski koloniji poskušala sprejeti že dve desetletji, a je pri tem vedno naletela na glasno neodobravanje tamkajšnjih prebivalcev.

Kaj pomeni sodelovanje Turkov in libijske vlade narodne enotnosti?
 / 20. 12. 2019
Potem ko je tako imenovana vlada narodne enotnosti v Libiji, ki jo priznavajo tudi Združeni narodi, zavzela območja v okolici Tripolija, ki so bila pred tem pod nadzorom Libijske ljudske armade, je njen general Khalifa Haftar doživel še en poraz. Ruski plačanci, ki so Haftarju in njegovim silam pomagali pri zavzemanju države, naj bi se skupaj s svojim orožjem in vozili umaknili v oddaljeno osvojeno mesto Džufra. Njihovo prisotnost in udeležbo v kakršnem koli konfliktu LNA seveda zanika. Libija je brez enotne vlade že približno devet let, vmes so bila le tri leta premirja. Konflikt med vzhodom in zahodom pa se je spremenil v posredno vojno - Haftarja podpirajo Rusija, Egipt in Združeni arabski emirati, občasno pa se pojavi tudi kak sudanski plačanec, medtem ko vlado narodne enotnosti najmočneje podpira Turčija, ki jo oborožuje tako s tehničnimi kot ljudskimi silami.

V Rusiji se je volišče preselilo v dnevno sobo vsakega posameznika. Predsednik Vladimir Putin se je namreč podpisal pod novo volino zakonodajo, ki sedaj omogoča tudi volitve na daljavo, tako da bodo lahko ljudje participirali z elektronskimi glasovnicami, pa tudi po pošti. Sprememba velja tako za lokalne in državne volitve kot tudi za referendume. Prvi na sporedu bo tisti z ustavnega področja, ki bi moral potekati že aprila, a je zaradi pandemije prestavljen za nedoločen čas. Ali bodo lahko volili tudi po spletu iz libijske puščave, še ni jasno.

Kdaj bomo izvedeli, po čigavi politični volji so posamezni dobavitelji prišli do poslov z medicinsko opremo?
 / 22. 4. 2020
Med pandemijo novega koronavirusa in vsesplošno paniko, ki ji sledi, je očitno precej popularno kupovati predrage ventilatorje in zaščitno opremo. V Sloveniji posledic za takšno dejanje bolj kot ne ni - a ista zgodba se ne piše v Boliviji. Minister za zdravje Marcelo Navajas je bil aretiran zaradi suma nakupa predrage opreme, samooklicana začasna predsednica vlade Jeanine Añez pa ga je skupaj s še dvema zaposlenima na ministrstvu odstavila. Izkaže se, da je ministrstvo kupovalo ventilatorje po posredniku in to za več kot dvakrat višjo ceno od tiste, po kateri jih je ponujal proizvajalec. Do razkritja je prišlo prejšnji teden, ko so se bolivijski zdravniki pritožili nad neustreznostjo ventilatorjev za zdravljenje novega koronavirusa. Hecno, zveni znano. 

Venezuela se je znašla v manjši zagati - zmanjkalo ji je bencina. Sicer je ena izmed tistih držav, ki se nahajajo nad obsežnimi naftnimi polji, a je bila zaradi težav v rafinerijah, ki trpijo posledice ameriških sankcij, prisiljena v uvoz, saj je država sama zmožna kriti le okoli 15 odstotkov porabe. Kdo bo torej priskočil na pomoč? Združene države Amerike so prestrašile večino držav, ostal je le še Iran, katerega prvi tanker je že prispel do južnoameriških obal. Iranu je namreč prav malo mar, če bo s svojimi dejanji razjezil ZDA. Te Iran obtožujejo podpore izvoljeni vladi Nicolása Madura, ameriški vladi pa je ljubši samooklicani predsednik in njen zaveznik Juan Guaidó. To je sicer le prvi od petih tankerjev, ki jih je Iran poslal na pot. 

Nemško vrhovno sodišče je avtomobilskemu podjetju Volkswagen naložilo izplačilo odškodnin kupcem, ki jih je zavajalo v aferi manipuliranja z izpusti, imenovani Dieselgate. Kupci se bodo lahko odločili tudi za povračilo kupnine, pri čemer bodo upoštevali prevožene kilometre, avto pa bodo vrnili podjetju. Leta 2015 je prišlo v javnost razkritje, da je Volkswagen manipuliral s testi izpušnih plinov, zato da bi zadostil okoljskim standardom. V tožbo se je preko nemške družbe Financialright leta 2018 s 6024-imi oškodovanimi kupci in z zahtevo po povračilu kupnine podala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Do sedaj je Volkswagen izplačal že več kot 31 milijard evrov odškodnin.

V Slovenijo

Konfederacija sindikatov Slovenije je ponovno opozorila na domnevno neustavno ravnanje Tovarne olja Gea v Slovenski Bistrici. Vodstvo naj bi namreč že leto in pol preprečevalo funkcionalno vzpostavitev sindikata, kar je v Sloveniji ena izmed ustavnih pravic. Prišlo naj bi do nepriznavanja reprezentativnosti sindikata, čeprav ta izpolnjuje vse standarde za obstoj. Prišlo pa naj bi tudi do verbalnih napadov in groženj ustanoviteljem. Kazensko ovadbo so proti lastnikoma Mateji Cvetko in Igorju Hustiću podali že lani, na delovnem sodišču pa so sprožili tudi kolektivni spor. Več v OFFsajdu ob 17. uri. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.