OFF čilenski ustavi diktature

Na podlagi začasnih rezultatov je v drugem krogu parlamentarnih volitev v Litvi zmagala konservativna stranka Domovinska unija, ki je dobila 50 od 141 sedežev v parlamentu. Trenutno vladajoča Zveza kmetov in Zelenih s premierjem Sauliusom Skvernelisom  je bila drugouvrščena, dobila je 32 sedežev. Vodja zmagovalne Domovinske unije in nekdanja finančna ministrica Ingrida Simonyte je napovedala tvorbo desnosredinske koalicije, v kateri bi sodelovala še Liberalno gibanje, ki je osvojilo 13 sedežev, in Svobodna stranka z 11 poslanci. Volitve je seveda zaznamovala epidemija novega koronavirusa, kampanja je bila, kar se tiče ekonomskega stanja in izobraževanja, osredotočena na spopad z ekonomsko krizo in na zmanjševanje razlik med urbanimi ter podeželskimi območji. Kljub temu da so imeli v Litvi rekordno število novih okužb, ostajajo pod evropskim povprečjem. 

Čilenci so na nedeljskem referendumu odločali o možnosti nove ustave, ki bi nadomestila tisto, napisano v 80-ih letih prejšnjega stoletja, v času diktature predsednika Augusta Pinocheta. Po do sedaj preštetih glasovih, so se državljani Čila z veliko večino, in sicer s približno 78 odstotki, odločili, da se oblikuje nove ustavna listina. Do referenduma je prišlo po protestih proti neoliberalnemu sistemu in veliki ekonomski neenakosti, ki so se začeli oktobra lani. Protestniki so zahtevali reforme na področju privatiziranega izobraževalnega sistema, zdravstva in socialnega sektorja. Nadzor privatnih sektorjev nad javnimi storitvami je omogočala Pinochetova ustava, ki je bila napisana na podlagi filozofije zavzetih ameriških konservativnih ekonomistov z Miltonom Friedmanom na čelu, ki so zagovarjali minimalno državno intervencijo na prosti trg.  Čilski predsednik  Sebastian Pinera je bil po nasilnih protestih, na katerih je v spopadu s policijo umrlo 30 ljudi, primoran potrditi začetek oblikovanja nove ustave, ki bi se začela z referendumom - ta bi sicer moral biti že aprila. Poleg tega, ali si želijo novo ustavo, so državljani odločali tudi o tem, kako jo bodo dobili. Tako bo osnutek nove ustave oblikovalo 155 na novo izvoljenih državljanov, med katerimi ne bo nobenega od trenutnih državnih uradnikov. Aprila naslednje leto naj bi potekale volitve, na katerih bodo volili ustavodajno skupščino, ki bo imela eno leto časa, da sestavi osnutek ustave, o kateri bodo volivci odločili leta 2022. 

V Belorusiji se je danes začela splošna stavka po celi državi, h kateri je pozvala vodja opozicije Svetlana Tihanovska. Opozicija je namreč predsedniku Aleksandru Lukašenku postavila ultimat: predsednik mora do nedelje odstopiti, izpustiti politične zapornike in sklicati nove volitve. Lukašenko, ki mu očitajo prirejanje volilnih rezultatov, kljub protestom, trajajočim že enajst tednov, in ekonomskim sankcijam proti njemu ter njegovim uradnikom, ostaja na oblasti - zato so podporniki opozicije uresničili napoved splošne stavke. Odprte naj bi bile samo večje trgovine in lekarne. Za zdaj število stavkajočih še ni znano, potrjeno pa stavkajo zaposleni v državnih tovarnah in podjetjih, v prevozništvu, rudnikih, učitelji in študenti. Tihanovska upa tudi na podporo zaposlenih v zasebnem sektorju, predstavnikov verskih ustanov in športnikov.  

Državi Armenija in Azerbajdžan sta druga drugo obtožili kršenja zadnjega premirja v zvezi s konfliktom v Gorskem Karabahu, in sicer le nekaj minut po tem, ko je ta začel veljati. Tokratna prekinitev ognja je bila v skupni izjavi vlad obeh držav in zunanjega ministrstva Združenih držav Amerike razglašena v nedeljo. V tem mesecu sta se obe strani o prekinitvi ognja dogovorili že dvakrat, vendar je bil dogovor obakrat kršen. Tretje doseženo premirje naj bi začelo veljati danes zjutraj, vendar je hitro po uradnem začetku Azerbajdžan Armenijo obtožil obstreljevanja mesta Terter in okoliških vasi. Armensko obrambno ministrstvo je obtožbe označilo kot lažne informacije in azerbajdžanske sile obtožilo kršitve premirja, saj naj bi s topovi obstreljevale armenske bojne linije. Gorski Karabah je del Azerbajdžana, v njem pa živijo večinoma Armenci, ki enklavo štejejo kot del svoje domovine, medtem ko jo Azerbajdžan vidi kot nelegalno okupirano zemljo, ki mora biti povrnjena pod njihovo oblast. Leta 1994 je bil dosežen dogovor, ki pa je zdržal do konca septembra letos, od takrat pa je umrlo že več kot osemsto ljudi. 

Muslimanski svet se je kritično odzval na komentarje francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je islam opisal kot “vero v krizi” in muslimane obtožil, da si želijo “naše prihodnosti”. Razgrete debate o položaju islama je v Franciji sprožil umor učitelja, ki je pri pouku v okviru obravnavanja svobode izražanja pokazal karikature Mohameda; te so bile pred časom objavljene v satirični reviji. Nekatera podjetja na Bližnjem vzhodu so začela bojkotirati izdelke iz Francije in tako izkazala protest proti Macronovi obrambi upodabljanja Mohameda. Zgražanje je toliko bolj potencirala petkova projekcija preroka na francoske vladne stavbe. Odzval se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je podvomil v duševno stanje Macrona. Pakistanski predsednik vlade Imran Khan je poslal pismo Marku Zuckerbergu, direktorju Facebooka, v katerem ga prosi, naj prepove vsakršne islamofobične vsebine - podobno kot je storil glede zanikovalcev holokavsta. Khan je bil kritičen do Macrona, ki bi moral po njegovem obtožiti nasilne ekstremiste, ne pa napadati islama in s tem spodbujati islamofobije. 

Vlada je včeraj izdala odlok, s katerim se od torka začasno omejuje prehajanje med občinami, kar ne velja za trinajst izjem. Te so večinoma enake, kot so bile za prehajanje med regijami; mednje spada na primer nujno vzdrževanje groba, ampak mora posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom. Odlok, ki začne veljati jutri, poleg tega določa, da maske ob najmanj trimetrski medsebojni razdalji na zelenih površinah in pri rekreacijskih dejavnostih niso potrebne. 

Medtem je javnost izvedela, da direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek toči gorivo brez maske in da se je zunanji minister Anže Logar, ki je bil pozitiven na novi koronavirus, med čakanjem na rezultat testa v Narodni galeriji srečal z direktorico galerije Barbaro Jaki, ki je zdaj v samoizolaciji. Poleg nje je v samoizolacijo prisilil tudi zunanje ministre vseh treh baltskih držav in vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovko, s katerimi se je srečal med obiskom v Litvi. V samoizolaciji je tudi notranji minister Aleš Hojs - zaradi potrjene okužbe na notranjem ministrstvu. Hojs se je testiral že dvakrat in oba testa prestal negativno. 

Zaključujemo v neposredni bližini, le dve nadstropji pod našim studijem, v študentskih domovih. Vlada je  v sklopu ukrepov za omejitev epidemije covida-19 v soboto zaprla študentske domove. Že v soboto so bili kot izjeme opredeljeni tisti študentke in študentje, ki imajo stalno prebivališče v študentskem domu, študentske družine in gostujoči akademski delavci. Poleg tega je pozneje vlada med izjeme dodala tiste študentke in študente, ki bodo opravljali za državo pomembne naloge pri omejevanju epidemije. Več lahko slišite čez slabo uro v Akademskih 15.