Off še vedno izrednega stanja

Off še vedno izrednega stanja

Aktualno-politična novica
21. 4. 2016 - 15.00
 / OFF

V Venezueli se poglablja že dalj časa trajajoča energetska kriza. Predsednik Nicolas Maduro je ob obisku največe hidroelektrarne v državi dejal, da bo kar deset od triindvajsetih zveznih držav deležnih omejitev pri dobavi elektrike. Potem ko so v boju proti električnemu primanjkljaju oblasti v času velike noči podaljšale čas praznikov in petke razglasile za dela proste dni, se energetsko kriza še vedno poglablja, tudi zaradi sušnega obdobja. Venezuela se namreč za električno energijo v največji meri zanaša na hidroelektrarne, ki predstavljajo 70 odstotkov električnih virov. Trenutna kriza pa ni rezultat manjka investicij, teh je namreč bilo na področju energetike v zadnjem desetletju in pol precej, temveč prej naraščanja porabe električne energije, do katerega je prišlo z višanjem življenjskega standarda najrevnejšega dela venezuelskega prebivalstva.

Selimo se na najstarejšo celino. Francoske oblasti bodo poskušale podaljšati izredno stanje, ki je v državi v veljavi od terorističnih napadov novembra lani. Če bo namera uresničena, bo to že drugo podaljšanje izrednega stanja. S podaljšanjem naj bi v časovni okvir izrednega stanja spravili dva velika mednarodna dogodka: evropsko prvenstvo v nogometu EURO 2016 in Tour de France, tradicionalno kolesarsko dirko po Franciji. Izredno stanje, ki bo predvidoma podaljšano do konca julija, omogoča hišne preiskave in pridržanja brez sodnih nalogov, hkrati pa omejuje vrsto civilnih svoboščin, med drugim večja javna zborovanja. Teh je sicer v zadnjem času v Franciji nemalo, prihajajo pa z naraščanjem protestniškega vala, ki nasprotuje predvsem novemu predlogu zakona o delu. Mnoge organizacije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, opozarjajo na zlorabe izrednega stanja. Najbolj naj bi bile sporne omejitve svobode izražanja, pravice do mirnega zbiranja in pravice do zasebnosti.

Mednarodna organizacija Reporters Without Borders je objavila letno poročilo o medijski svobodi v državah po vsem svetu. Poročilo, ki indeksira države glede na stopnjo medijske svobode, obsega 180 držav. Slovenija je v letošnjem poročilu padla za 5 mest in je na 40. mestu, tik pred Združenimi državami Amerike. Najbolj medijsko svobodna je Finska, na dnu lestvice pa je ponovno Eritreja. Medijska svoboda že tretje leto pada na prav vsakem od petih kontinentov, Novinarji brez meja pa še posebej izpostavljajo Latinsko Ameriko. V naši regiji najbolj izstopata Bolgarija, ki je na dnu lestvice držav EU, ter Makedonija. Slednja se s 118-im od 180-ih mest postavlja ob bok Katarju, Združenim arabskim emiratom ter Afganistanu.

Ostajamo v Makedoniji. Opozicija na čelu z vodjo socialnih demokratov Zoranom Zaevom je zagrozila, da se ne bo udeležila dunajskih, s strani EU podprtih pogajanj z vladajočo VMRO-DPMNE. Kot pogoj za udeležbo Zaev zahteva umik kontroverzne odločitve predsednika Džorga Ivanova, ki je pomilostil vse politike, vpletene v prisluškovalno afero. Dodatna zahteva je tudi pomik predčasnih parlamentarnih volitev na kasnejši datum. Več kot leto dni trajajoča politična kriza se je s sporno odločitvijo predsednika države zaostrila in ponovno napolnila ulice. Gibanje Protestiram, ki združuje razne civilnodružbene organizacije ter aktiviste, prav tako zahteva udeležbo na pogajanjih na Dunaju. Gibanje, nastalo za namene lanskoletnih množičnih demonstracij proti vladi Nikole Gruevskega, trdi, da je postalo preveliko, da bi ga lahko ignorirali. Predstavlja pa tudi prelom v protestniški zgodovini Makedonije, saj je prvo uspelo združiti tako makedonske kot albanske organizacije.

Ostajamo na Balkanu. Hrvaška komisija za ugotavljanje konflikta interesov je ugotovila, da se je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovič sporno vedla glede na svoj predsedniški položaj. Grabar Kitarovič je neporabljeni kampanjski denar nakazala na račun svoje nekdanje stranke HDZ. 155.000 evrov naj bi po besedah predsednice romalo na račun stranke zavoljo izpolnitve predvolilne obljube. Denar je bil namreč doniran izbranim sirotišnicam in otroški bolnišnici. V komisiji, ki ravnanje predsednice soglasno obsoja, opozarjajo, da kljub morebitnim obljubam v času kampanje donacije v volilnem programu niso bile predvidene. Kolinda Grabar Kitarovič komisiji vrača žogico in ji očita, da je prekoračila svoja pooblastila ter vstopila na področje politične arbitraže.

Selimo se na domačo grudo. Z nakazilom kupnine za Novo kreditno banko Maribor se je danes končala njena privatizacija. 100-odstotni delež banke sta za 250 milijonov evrov kupila ameriški sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj. Še danes bosta nova lastnika zamenjala nadzorni svet banke, ki ga bodo po novem sestavljali domnevni strokovnjaki iz Nemčije, Švice in Britanije, medtem ko je Andrej Fatur edini stari-novi član nadzornega sveta. Nova KBM je prva izmed treh velikih slovenskih bank, ki so bile podržavljene leta 2013 v zameno za obljubo Evropski komisiji, da bodo sčasoma ponovno privatizirane. Na privatizacijo čakata še Nova ljubljanska banka ter Abanka.

Ostajamo v štajerski prestolnici. Z mesta direktorja mariborskega univerzitetnega kliničnega centra je odstopil Gregor Pivec. Bolnišnico je vodil zadnjih dvajset let, a je v zadnjem času postal tarča pozivov k odstopu, domnevno zaradi slabega obvladovanja kadrovske stiske z anesteziologi. Spomnimo, UKC Maribor že več mesecev primanjkujejo anesteziologi, ki si jih trenutno sposojajo iz reške bolnišnice. Konkretnega razloga za odstop Pivec ni podal, navedel je zgolj svojo željo po reševanju kadrovske stiske, tako da bo ponovno delal kot zdravnik in s tem pripomogel k normalizaciji oskrbe bolnikov. Ministrica za zdravje Kolar Celarc je odstop komentirala z odobravanjem, saj naj bi omogočal novemu vodstvu UKC Maribor hitrejše in uspešnejše reševanje nastalih razmer in izboljšanje odnosov med zaposlenimi.

Ekologi brez meja organizirajo v Kinu Šiška dvodnevno srečanje mreže Zero Waste Europe in Zero Waste mest. Na srečanju, ki poteka danes in jutri, bodo pod drobnogledom najboljši aktualni primeri praks iz Slovenije in Evrope ter pobude za preprečevanje nastajanja odpadkov. Več razloži Enzo Favoino, predstojnik znanstvenega komiteja Zero Waste iniciative:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness