OFF šibke mednarodne skupnosti

OFF šibke mednarodne skupnosti

Oddaja
26. 1. 2016 - 15.00
 / OFF

Izraelsko ministrstvo za obrambo je po 18 mesečni neuradni zamrznitvi gradenj novih naselbin odobrilo načrt gradnje 153 domov na okupiranem Zahodnem bregu. Aseil Abu-Bakr, raziskovalka iz palestinske človekoljubne organizacije Al-Haq, o naselbinah.

Izjava

Leta 2013 je izraelski premier Benjamin Netanjahu zaradi močnega mednarodnega pritiska dal veto na gradnjo tisoč dvesto domov, po besedah organizacije Peace Now pa novi razkriti dokumenti kažejo na ponovno oživitev programa gradnje naselbin, tudi na spornem območju E1. Abu-Bakr o pomembnosti tega območja.

Izjava

Šibkost mednarodne skupnosti se ne kaže samo v Izraelu. Po včerajšnji preložitvi začetka pogovorov med predstavniki sirske vlade in opozicije so Združeni narodi doživeli nov poraz, tokrat v Libiji, kjer je mednarodno priznani parlament prepričljivo zavrnil vlado narodne enotnosti. Poslanci so zavrnitev upravičili s prepričanjem, da omenjeni dogovor ni v interesu Libijcev pač pa vodij milic, težavo pa so videli tudi v prevelikem številu ministrstev. Dogovor, katerega namen je končanje politične krize in državljanske vojne v Libiji, je bil sprejet decembra v Maroku. Libija ima sicer že od avgusta 2014 dva rivalska parlamenta in vladi - prej omenjenega v Tobruku ter enega v Tripoliju, ki ga nadzoruje libijska veja Muslimanske bratovščine.

Tako imenovana arabska pomlad pa tudi v sosednjem Egiptu ni izpolnila obljub o demokraciji in svobodi. Peta obletnica vstaje proti režimu bivšega egiptovskega diktatorja Hosnija Mubaraka je minila mirno in v znamenju močne policijske prisotnosti na ulicah Kaira. Edina dovoljena demonstracija je potekala na trgu Tahrir, kjer se je zbralo nekaj sto podpornikov predsednika Fateha Abdela el-Sisija. Policija je v mesecih pred obletnico izvedla več racij na nevladnih organizacijah ter aretirala številne aktiviste. Gre le za zadnje v nizu represivnih ukrepov Sisijevega Egipta, pod katerimi se je najbolj znašla Muslimanska bratovščina bivšega predsednika Mohameda Morsija, odstavljenega v letu 2013 z državnim udarom.

Malezijski generalni tožilec Mohamed Apandi Ali je tamkajšnji protikorupcijski komisiji naročil, naj konča preiskavo glede spornega nakazila v višini 681 milijonov dolarjev na osebni račun malezijskega premierja Najiba  Razaka s strani savdske kraljeve družine. Po besedah Alija je šlo le za darilo in ni suma kakšnega kaznivega dejanja. Generalni tožilec, ki ga je na položaj imenoval ravno Razak, je poudaril, da je bilo 620 milijonov dolarjev pet mesecev po nakazilu vrnjeno, saj ta sredstva niso bila uporabljena. Ali je svoj položaj zasedel sredi leta 2015, ko je zamenjal Abdula Ganija Pataila, ki je vodil preiskave o korupciji v državnem skladu 1Malaysia Development Berhad, katerega svetovalni odbor vodi Najib. Kot razlog za menjavo so bile navedene zdravstvene težave.

Evropske države ena za drugo zaostrujejo azilno zakonodajo. Kot zadnja je avstrijska vlada sprejela predlog zakona, ki bi pravico do azila omejil na tri leta, nato pa bi pri vsakem posamezniku preverjali, če se lahko varno vrne v svojo državo. Nove omejitve bodo veljale tudi za upravičence do subsidiarne zaščite, ki bodo lahko svoje družinske člane, z izjemo mladoletnih, pripeljali šele po treh letih. Kancler Werner Faymann sporoča, da bo zakon veljal retroaktivno in bo kot tak veljal za vse, ki so v Avstrijo prišli od novembra lani. Faymann pričakuje, da bo parlament novo zakonodajo potrdil do aprila.

Albanske šole se medtem spopadajo s težavo reintegriranja otrok, katerih šolanje je bilo prekinjeno, ko so jih starši vzeli s seboj v zahodno Evropo v upanju na pridobitev azila. V letu 2015 je število albanskih otrok, ki so zaprosili za azil v Evropski uniji, največ v Nemčiji, naraslo iz 5,400 na 21,390. Po odločitvi nemške vlade, da je Albanija varna država, se zdaj velika večina družin, vključno z otroci, vrača. Ministrstvo za šolstvo se je odzvalo s programi, ki ponujajo dodatne šolske ure ter psihološko pomoč. V lanskem letu so več prošenj za azil v Nemčiji vložili le Sirci.

V Sarajevu se je začelo sojenje poveljniku Armije Bosne in Hercegovine v Srebrenici med letoma 1992 in 1995 Naserju Oriću. Tožilstvo Orića in Sabahudina Muhića obtožuje umora treh vojnih ujetnikov leta 1992. Orić je bil junija izročen Bosni in Hercegovini s strani Švice, potem ko ga je tamkajšnja policija aretirala na podlagi srbske tiralice. Sojenje je izzvalo neodobravanje med muslimani v državi, ki ga vidijo kot heroja - prepričanje, ki ga je pred sojenjem ponovila tudi Munira Subašić, predsednica združenja Mater Srebrenice. Oriću so sicer že sodili na haaškem sodišču, kjer so ga leta 2006 obsodili na dvoletno zaporno kazen za neprimerno ravnanje z vojnimi ujetniki. Sodišče je dve leti kasneje izdalo oprostilno sodbo.

Stečajna upraviteljica Peka Tadeja Tamše bo danes predvidoma začela dajati odpovedi večini od 156 zaposlenih v tržiškem obutvenem podjetju. Kranjsko okrožno sodišče je prejšnji teden uvedlo stečajni postopek po tem, ko so banke zavrnile načrt prestrukturiranja, državni lastniki pa niso podprli 4,4 milijonske dokapitalizacije. Sama proizvodnja 113 let starega podjetja se je ustavila že nekaj mesecev nazaj, ko je podjetju zmanjkalo denarja za nakup novega materiala.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness