OFF afganistanskih vojnih zločinov

OFF afganistanskih vojnih zločinov

Aktualno-politična novica
12. 11. 2020 - 15.00
 / OFF

Avstralski premier Scott Morrison je sporočil, da se je vlada odločila za imenovanje posebnega tožilca, ki bo preiskoval domnevne zločine avstralske vojske v Afganistanu. Nekaterim pripadnikom specialnih enot, ki so sodelovali v invaziji v letih po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v Združenih državah Amerike, generalni inšpektor avstralskih obrambnih sil Paul Brereton v poročilu, ki bo uradno objavljeno  naslednji teden, očita kršenje vojnega prava, med drugim mučenje ter uboje več civilistov in zapornikov. Imenovanje posebnega tožilca odkrito pomeni, tudi po Morrisonovih besedah, da bo Avstralija s kazenskim pregonom kršilcev vojnega prava poskušala pomesti pred svojim pragom in se tako izogniti temu, da bi primeri vojnih zločinov pristali v obravnavi na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Avstralija v preteklosti sicer ni vodila tako striktne in temeljite politike preiskovanja kršitev v vrstah lastne vojske. Leta 2017 je po poročanju javne ABC, ki je objavila tako imenovane afganistanske dosjeje, zaupno dokumentacijo s pričevanji žvižgačev, proti novinarju in producentu te televizijske hiše sprožila policijsko preiskavo, ki jo je po preiskavi prostorov ABC-ja v Sydneyju naposled zavrgla.

toure
Od etnostrankarskega boja do rudarjenja v Gvineji
 / 20. 11. 2019
Gvinejska policija je v obsežni akciji aretirala več kot sto opozicijskih politikov in aktivistov, med njimi podpredsednika največje opozicijske stranke, Unije gvinejskih demokratičnih sil, poznane pod kratico UFDG. V Gvineji od 18. oktobra, ko so tam potekale predsedniške volitve, divjajo spopadi med podporniki Cellouja Daleina Dialloja, ki je zaradi volilnih nepravilnosti in prevar nasprotnika razglasil zmago v prvem krogu, in policijo, ki stoji za Alpho Condejem, po mnenju volilne komisije in vlade zmagovalcem tretjega zaporednega mandata. Uradni izidi, objavljeni v soboto, namreč kažejo, da je Conde dobil 59, Diallo pa 34 odstotkov glasov. Afriške države so rezultate povečini priznale, medtem ko so Evropska unija s Francijo na čelu in Združene države Amerike izrazile pomisleke o njihovi verodostojnosti. Diallo, ki je zadnjo policijsko akcijo označil za “volilni državni udar” in Condeja obtožil poskusa “obglavljenja njegove stranke”, je uveljavljen politik. Med letoma 2004 in 2006 je opravljal funkcijo premierja, državo pa je takrat že tretje desetletje, vse do svoje smrti leta 2008, vodil predsednik Lansana Conté. Nemiri v Gvineji so sicer izbruhnili že pred volitvami, in sicer marca, ko si je Conde z na referendumu z veliko večino potrjeno spremembo ustave zagotovil možnost ponovnega, še dvakratnega kandidiranja za predsednika.

O letošnjem Nobelovem nagrajencu za mir in o dejanskem stanju njegovih reform
 / 6. 11. 2019
Z zahoda na vzhod Afrike. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, poznan pod kratico UNHCR, je izrazil skrb nad situacijo v regiji Tigraj na severu Etiopije, kjer na tisoče ljudi poskuša ubežati spopadom med državno vojsko in lokalnimi silami. V sosednji Sudan je po besedah Alsira Haleda, vodje lokalne agencije za begunce v obmejnem mestu Kassala, ta teden pobegnilo najmanj enajst tisoč Etiopijcev, število pa bo v naslednjih dneh zaprti meji navkljub le še naraščalo, zato tamkajšnje oblasti pričakujejo podporo mednarodnih humanitarnih organizacij. UNHCR trenutno sodeluje pri oskrbi več kot sedem tisoč beguncev, ki jim v obmejnih centrih nudijo hrano, vodo in začasna bivališča, s sprtimi stranmi v Etiopiji pa se pogajajo za vzpostavitev humanitarnih koridorjev, ki bi omogočili dostavo nujnih dobrin v Tigraj. Dostop humanitarne pomoči otežujejo tudi nedosegljive telefonske linije, saj so te še naprej prekinjene.

Zgodovina in aktualno dogajanje, povezano s konfliktom v Gorskem Karabahu
 / 28. 10. 2020
Armensko obrambno ministrstvo je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zaprlo zračni prostor nad Armenijo in Gorskim Karabahom. Več podrobnosti za zdaj še ni znanih. Na ulicah Jerevana vse od podpisa sporazuma o prekinitvi spopadov v Gorskem Karabahu, kljub prepovedi zbiranja zaradi epidemije novega koronavirusa, potekajo protesti proti vladi premierja Nikola Pašinjana, ki ji protestniki s podporo opozicijskih voditeljev očitajo izdajo in zahtevajo njen odstop. Odpravili so se tudi pred parlament, kjer so pozivali k ustavni obtožbi predsednika vlade, vendar z malo uspeha, saj poslanci, v večini podporniki trenutne oblasti, zaradi nesklepčnosti niso zasedali niti na večerni seji, na kateri bi razpravljali o pozivih k Pašinjanovemu odstopu. Policija je na protestih aretirala 135 ljudi, med njimi tudi vodjo opozicijske stranke Uspešna Armenija Gagika Carkujana, a je kasneje vse izpustila.

Nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je najavil kandidaturo na predčasnih regionalnih volitvah v Kataloniji, ki bodo potekale 14. februarja. Do njihove izvedbe bo prišlo, ker je špansko vrhovno sodišče predsedniku katalonske vlade Quimu Torri zaradi neposlušnosti septembra za 18 mesecev prepovedalo opravljati javne funkcije, katalonski parlament pa ni izbral njegovega naslednika. Tekoče posle trenutno sicer opravlja Pere Aragones, finančni minister v Torrovi vladi. Puigdemont, ki živi v izgnanstvu v Belgiji, kamor se je po referendumu o katalonski neodvisnosti leta 2017 zatekel pred pregonom španskih oblasti, bo na volitvah kandidiral s svojo stranko Skupaj za Katalonijo, vendar pa ne bo njen vodilni kandidat - tega bodo v stranki z glasovanjem izbrali konec novembra.

Skupina 37 poslancev iz vrst opozicijskih strank SAB, SD, Levica in LMŠ so v parlamentarni postopek vložili novelo zakona o volitvah v državni zbor, s katero ponovno predlagajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu. Tak predlog je bil na glasovanju že marca, ko pa ni dobil potrebne dvotretjinske večine vseh poslancev - zmanjkali so trije glasovi. Predlagatelji s prvopodpisano poslanko SAB Mašo Kociper v drugo računajo na vseh 57 poslancev, ki so predlog že podprli, iskali pa bodo še manjkajoče glasove, s katerimi bi sprejeli volilno zakonodajo, ki bi bila skladna z ustavo in odločbo ustavnega sodišča. To je namreč pred dvema letoma trenutni sistem spoznalo za neustreznega, saj glasovi posameznih volivcev v različnih okrajih različno vplivajo na izvolitev kandidatov.

Svoj predlog popravkov volilne zakonodaje so pripravili tudi na Ministrstvu za javno upravo; ta predvideva manjše zakonske posege, in sicer spremembo meja volilnih okrajev. Predlog zakona so danes poslali koalicijskim poslanskim skupinam, s katerimi so ga usklajevali, poslali pa ga bodo tudi opoziciji. Na ministrstvu si prizadevajo, da bi bil zakon v državnem zboru obravnavan v zastavljenih rokih, za njegovo potrditev pa je potrebna navadna večina. Dodajmo le, da se čas izteka - rok za odpravo protiustavnosti se izteče 1. decembra.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.