Mednarodni denarni sklad je Ukrajini odobril še en paket denarne pomoči v višini 1 milijarde dolarjev. Do sedaj je tako Ukrajina od MDS-a prejela že 8,5 milijarde dolarjev posojil. Pomoč Ukrajina sicer prejema v sklopu programa denarne pomoči, ki poteka od marca 2015. V zamenjavo za novo posojilo se je morala Ukrajina zavezati k zvišanju upokojitvene starosti in poostrenemu boju proti korupciji. Nakazilo je bilo sicer zakasnjeno zaradi uvedbe trgovinskega embarga v letu 2014 na področju vzhodne Ukrajine, ki je pod nadzorom upornikov.

Nemška leva stranka Die Linke je predstavila predvolilni program za letošnje volitve. Med drugim predlaga zamenjavo pakta NATO za zavezništvo, ki bi vključevalo Rusijo, hkrati pa pozivajo h koncu izvažanja orožja. Obenem so tudi poudarili, da ne bodo več vztrajali pri izstopu iz NATA, kar je bila ena ključnih točk programa Die Linke v preteklosti. Volilni program odpira možnost za trojno levičarsko zavezništvo, ki bi z nedavnim vzponom podpore socialdemokratom jeseni lahko zbralo večino v nemškem parlamentu. Zavezništvo vključuje stranko Die Linke, Socialdemokrate in Zelene.

Evropski parlament je podprl natančnejši nadzor nad testiranji avtomobilskih izpustov. Spremenjena zakonodaja bo evropski komisiji omogočala, da proizvajalce avtomobilov denarno kaznuje, če bodo ti zavajali pri  testiranjih izpušnih izpustov, uvaja pa tudi nadzor Bruslja nad regulatorji v posameznih državah. V preiskavah, ki so sledile odkritju, da je pri testih zavajal nemški avtomobilski velikan Volkswagen, se je namreč pokazalo, da so nacionalne agencije, pristojne za izvajanje nadzora, popuščale domačim proizvajalcem. Sprememba zakonodaje ne ustanavlja samostojne agencije, ki bi  testiranja tudi sama preverjala, kar je bil del prvega predloga zakonskih sprememb.

Zunanji ministri so v Bruslju sprejeli šest točk, ki predstavljajo strategijo za pomoč Siriji. Ministri so se zavedeli slabih razmer, ki so posledice dlje trajajočih vojnih konfliktov v Siriji, ter se odločili, da so ukrepi še kako pomembni. Ocenili so, da pod sedanjim režimom Bašarja al Asada trajni mir ni mogoč, zato so pozvali sirski režim in njegove zaveznike, naj zagotovijo popolno prekinitev sovražnosti. Točke strategije so sledeče: Prekinitev sovražnosti in obleganj; spodbujanje vključujoče politične tranzicije, dogovorjene pod okriljem ZN; zagotavljanje dostave humanitarne pomoči po vsej državi; spodbujanje demokracije, človekovih pravic in svobode govora; spodbujanje odgovornosti za vojne zločine; in za konec podpora odpornosti sirskega prebivalstva in družbe, na primer z zagotavljanjem izobraževanja in zaposlovanja. Zaskrbljenost nad stanjem v Siriji pa je skupaj z evropskimi ministri izrazil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec.

Italija je z libijskimi plemeni sprejela dogovor o zaustavljanju migrantov. Z nekaj deset plemeni so se dogovorili za sodelovanje pri zagotavljanju zavarovanja meja in zajezitvi nezakonitih migracij v smeri proti Evropi. Dogovor sledi sporazumu, ki ga je v preteklih mesecih Libija sprejela z Evropsko unijo, in vključuje usposabljanje libijske obalne straže, da bo le-ta delovala na področju preprečevanja nezakonitih migracij preko Sredozemskega morja. Za razliko od dogovora o usposabljanju obalne straže pa tokratni dogovor ni bil sklenjen z libijsko vlado, podprto s strani Evropske unije, ampak s plemenskimi poglavarji južnih libijskih plemen.

Protestniki so pred paragvajskim kongresom s protesti izrazili nezadovoljstvo nad odločitvijo senata, ki omogoča predsedniku Horaciu Cartesu ponovno kandidaturo. Paragvajska ustava namreč po padcu petintridesetletne diktature, ki je bila zrušena leta 1989, opravljanje predsedniške funkcije omejuje na en mandat. Odločitev mora sicer potrditi še spodnji dom, kjer se odločitvi senata obeta podpora. Zadnji protesti so nadaljevanje petkovih, ko so protestniki zažgali stavbo parlamenta, policija pa je ubila enega izmed protestirajočih.

Protesti so potekali tudi na ulicah Beograda in še nekaterih srbskih mest, protestniki pa so izražali nezadovoljstvo z nedeljsko zmago trenutnega premiera Aleksandra Vučića na predsedniških volitvah. Protestniki, ki so prepričani, da je Vučićeva zmaga pričetek diktature, so svoj protestni pohod čez glavno mesto Srbije zaključili pred parlamentom, kjer so popolnoma zaustavili promet in pričeli stavbo, v kateri sestankuje politično predstavništvo, obmetavati z jajci. Poleg novoizvoljenega predsednika so bili jeze protestnikov deležni tudi mediji, med katerimi so bili mnogi Vučićevi kandidaturi naklonjeni. Protest, ki je potekal pod sloganom “Proti diktaturi”, je bil naslovljen z geslom Prva bitka v vojni za boljši jutri se začenja.