Ukrajinska vojska po osvojenem ali, kot pravijo oni, osvobojenem mestu Slovjansk nadaljuje svoje osvajanje mest, ki so bila nekoč pod njihovim nadzorom. Tako so rusko zastavo zamenjali z ukrajinsko tudi v Artemivsku in Družkivki, ki sicer nista strateško pomembni mesti. Istočasno so podporniki proruskih oblasti v regionalni prestolnici Donjetsk izvedli veliko zborovanje v podporo trenutnim oblastem, ki v svojih rokah še vedno držijo Donjetsk, Luhansk in nekatera manjša mesta. Vendar pa tudi tem enklavam ukrajinske oblasti napovedujejo konec, saj naj bi vojska že imela pripravljen načrt, po katerem bi prej omenjeni mesti obkolili in popolnoma odrezali od sveta, dokler se prebivalci in njihovi predstavniki ne bi predali.

Združene države Amerike so v Nemčiji aktivne na več področjih. Vse hujše ogorčenje in zaostrovanje odnosov tako povzroča aretacija nemškega obveščevalca, ki naj bi bil dvojni agent, ki je ameriškim obveščevalcem v zameno za 25,000 evrov v dveh letih izročil več kot 200 dokumentov. Nemška kanclerka Angela Merkel je tako že zatrdila, da gre v primeru, da so obtožbe resnične, za resno kršenje načela zaupanja. Odnosi med državama so sicer zaostreni že odkar je žvižgač Edward Snowden razkril, da Američani prisluškujejo mobitelu kanclerke.

Nadaljuje se tudi nasilje v Palestini, ki ga je sprožil umor treh Izraelcev iz nelegalnih naselbin, ki so ga izraelske oblasti neosnovano pripisale gibanju Hamas. V teh dneh tako prihaja do okrutnega maščevanja Izraelcev, ki so živega zažgali palestinskega šestnajstletnika, še bolj nasilni pa so tudi izraelski policisti, ki obračunavajo s protestniki na Zahodnem bregu. Vse skupaj spremlja tudi izmenično obstreljevanje z raketami, ki na eni strani letijo iz Gaze na večinoma nenaseljene predele Izraela in na drugi strani v Gazo z vso natančnostjo, ki jo je zmožna izraelska vojska, v domnevne pripadnike Hamasa. Nadaljuje se tudi sprenevedanje najvišjih izraelskih politikov, ki so se še pred dnevi zaklinjali h kolektivnemu kaznovanju Palestincev, sedaj pa predsednik Benjamin Netanjahu izraža ogorčenost nad krutim umorom najstnika.

Po začetni medijski pozornosti zdaj že malo pozabljene ugrabljene nigerijske deklice ne počivajo. Potem ko so njihovi ugrabitelji, islamistična skupina Boko Haram, odšli v napad na mesto Damboa, je namreč več kot 60 deklic pobegnilo iz ujetništva. Poleg tega je po podatkih nigerijske vojske isti dan v napadu umrlo več kot 50 borcev Boko Haram, kar pod črto pomeni zelo slab dan za to organizacijo. Ne glede na vse pa imajo v ujetništvu še vedno več kot 200 deklic, ki so jih pripravljeni izmenjati za zaprte soborce, o čemer pa nigerijska vlada noče niti slišati.

Avstralske oblasti so priznale, da so na morju vrnile 41 šrilanških prebežnikov oblastem te otoške države. Človekoljubne organizacije sicer opozarjajo, da je bilo tako predanih prebežnikov že več kot dvesto, med drugim tudi Tamilci, ki jih na Šri Lanki velikokrat čakajo pregon in politični pritiski. Avstralske oblasti so sicer dejale, da je od predanih prebežnikov le eden imel razloge za prošnjo za azil, vendar si je po srečanju z organi pregona premislil in se sam vrnil v domovino. Tako ravnanje je sicer v nasprotju z mednarodnim pravom, vendar pa za avstralsko azilno politiko to ni nič novega, saj na Papui Novi Gvineji vodijo, lahko bi rekli, koncentracijsko taborišče za azilante, pojavljajo pa se tudi poročila o avstralski obalni straži, ki čolne z azilanti zvleče nazaj v indonezijske vode, od koder tudi prihaja največ beguncev, in se tako razbremeni odgovornosti.

Združene države Amerike še dodatno zaostrujejo letališko varnost. Po informacijah, da zloglasna al-Qaida razvija eksplozivne naprave, ki bi jih bilo na letalo mogoče prenesti v prenosnih in tabličnih računalnikih in celo telefonih, je nov varnostni ukrep, da bo vsak lastnik take naprave pred vkrcanjem na letalo moral svoj gadžet prižgati. Če mu to ne bo uspelo, mu bodo napravo zasegli, potencialnega terorista pa bo čakalo tudi zaslišanje. Na katerih letališčih bo ukrep uveden, še ni jasno, vendar pa imajo ameriške oblasti na piki predvsem afriška in bližnjevzhodna letališča z direktnimi povezavami v obljubljeno deželo. Previdnost torej velja, pred poletom napolnite telefone!

Projekt Evropske komisije, vreden 1,2 milijarde evrov, je ogrožen zaradi nasprotovanja sodelujočih znanstvenikov. Več kot 100 vodilnih znanstvenikov pri Human Brain Project je namreč zagrozilo z bojkotom, saj naj bi bil denar negospodarno porabljen, morebitni neuspeh pa bi pomenil veliko škodo za nevroznanost. Lansko leto zagnani projekt naj bi v desetih letih omogočil uporabo zadnjih izsledkov sodobne nevroznanosti za super-računalniško simulacijo delovanja možganov, vendar pa nekateri znanstveniki z več kot 80 svetovnih inštitutov, ki so se pridružili raziskavi, opozarjajo, da je pristop napačen, znanost pa še ni dovolj razvita za tak projekt. V odprtem pismu tako vodilni na projektu Evropsko komisijo pozivajo, naj še enkrat premisli projekt, saj naj bi prihajalo do velikih pomanjkljivosti v fleksibilnosti in odprtosti raziskovanja.

Vsled velikega nasprotovanja različnih institucij evropske civilne družbe novemu prostotrgovinskemu sporazumu TTIP med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, se je odločila posredovati ameriška ambasada v Berlinu. Na svoji spletni strani tako vabi organizacije, ki so jezne zaradi negativne kampanje, ki spremlja sprejemanje škodljivega sporazuma, naj jim pošljejo predloge za kampanjo, ki jo bo ambasada tudi financirala. Pet do dvajset tisoč evrov tako ponujajo za kratke dokumentarce v podporo sporazumu, serijo strokovnih predavanj, postavitev spletne strani ali celo v živo prenašano konferenco.

V makedonski prestolnici Skopje se po nedeljskem spopadu s policijo nadaljujejo protesti etničnih Albancev, ki nasprotujejo doživljenjski kazni šestim Albancem, ki naj bi bili odgovorni za petkratni umor etničnih Makedoncev. Za obsodbo naj namreč ne bi bilo dovolj dokazov. Za pojasnilo o dogajanju smo prosili Zdravka Saveskega, profesorja na Fakulteti za politične vede v Skopju.

Izjava se nahaja v posnetku.

Stavkovni odbor velenjskih rudarjev, ki spontano stavkajo že en teden, je zbral dovolj podpisov za zaostritev stavke. Za zaostritev stavke je bilo treba zbrati 1250 podpisov, zaostritev pa se nanaša na zmanjšanje dobave premoga Tešu za 75 odstotkov. Stavka se medtem nadaljuje v vseh treh izmenah. Zaostritvi je botrovala ignoranca vodilnih v Holdingu Slovenske elektrarne, ki se ne odziva na stavkovne zahteve rudarjev po zvišanju odkupne cene premoga. HSE sicer pravi, da ne more biti stavkovni pogajalec, saj naj bi se z rudarji pogajala uprava premogovnika Velenje.