OFF ameriške intervencije

Izraelski načelnik generalštaba Gadi Eisenkot je v intervjuju nakazal na tesnejše sodelovanje Izraela in Saudove Arabije, uperjeno proti skupnemu rivalu Iranu. Napovedal je namreč, da je Izrael pripravljen deliti tajne podatke s Saudovo Arabijo, s katero sicer nima uradnih diplomatskih stikov. Načelnik je intervju celo izvedel za saudski medij, čeprav drugače ne daje intervjujev niti izraelskim medijem. General je Iran označil za resnično in največjo grožnjo na Bližnjem vzhodu, da pa nima Izrael nobenega namena napasti z Iranom povezan Hezbolah v Libanonu. Napoved možnosti deljenja tajnih podatkov je nov korak k tesnejšemu sodelovanju med državama. Že junija je izraelski minister za obveščevalno službo Yisrael Katz predlagal, da bi saudski princ obiskal Tel Aviv, premier Benjamin Netanjahu pa Rijad, s čimer bi državi uradno vzpostavili diplomatske stike.

Od izraelsko-arabskega povezovanja pa k ameriškemu intervencionizmu. Obrambni minister James Mattis je napovedal, da bodo ameriške čete kljub uničenju kalifata Islamske države ostale v Siriji. Namen odločitve, trdi Mattis, je preprečiti nastanek Islamske države 2.0. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napoved označil za nelegalno in poudaril, da je zunanji minister Rex Tillerson do sedaj zagotavljal, da je edini namen ameriške vojske v Siriji poraziti Islamsko državo. Ameriška vlada pa trdi, da ima ostanek čet zakon na svoji strani, saj je Varnostni svet Združenih narodov podprl misijo proti Islamski državi. Ameriška vlada si tudi prizadeva za vključitev upornikov, zbranih pod okriljem Sirskih demokratičnih sil in sirskih Kurdov, v mirovna pogajanja, ki bodo konec novembra potekala v Ženevi.

Na mednarodni okoljski konferenci v Bonnu se je 20 držav pod vodstvom Kanade in Velike Britanije združilo v iniciativo za zmanjševanje premogovništva. Države so se zavezale k zapiranju premogovnikov in prekinitvi investicij v premogovništvo tako doma kot v tujini. Sodelujeta tudi dve ameriški zvezni državi, Washington in Oregon. V zavezništvu pa ne sodeluje nobena izmed desetih največjih uporabnic premoga, med njimi ZDA, Kitajska, Indija in Rusija. Vse države, ki so pristopile k iniciativi, so tako države, ki so že pripravile načrte za zmanjševanje uporabe premoga. V zavezništvu tudi ne sodeluje Nemčija, peta največja porabnica premoga. Njena odločitev naj bi bila vezana na sestavo vlade. Morebitna nemška koalicijska stranka Zelenih sicer postavlja zmanjševanje premogovništva kot nujni pogoj za svoj vstop v koalicijo. Kanclerka Angela Merkel pa je do sedaj ob investicijah v obnovljive vire energije sicer ščitila nemško premogovno industrijo.

Mednarodni komite upnikov je presodil, da je venezuelsko državno naftno podjetje PDVSA nesposobno odplačevati dolgove. Komite, ki deluje v New Yorku, je na zahtevo investitorjev ugotovil, da PDVSA investitorjem ni plačalo zadnjih treh obveznic. Venezuela je sicer že dlje časa dolgove plačevala izven določenih rokov, v ponedeljek pa je upnike pozvala k dogovoru o prestrukturiranju teh plačil, vendar ni ponudila natančnega načrta. Ugotovitev komiteja upnikov, da je PDVSA sedaj zamudila zadnja tri izplačila, pa je sprožila ukrep zavarovanja dolga investitorjev. Komite bo tako v ta namen dolgovom Venezuele in PDVSA spremenil oceno kreditnega tveganja. Višino kreditnega tveganja in način, kako bi podjetje in država te dolgove poravnala, bo določil komite. Izvoz nafte podjetja PDVSA predstavlja devetdeset odstotkov venezuelskega zaslužka iz tujine. Ker je večina lastnikov obveznic iz Združenih držav Amerike, obstaja možnost zasega naftnih zalog in rafinerij PDVSA, ki so na ozemlju Združenih držav.

Norveška centralna banka je vladi predlagala prekinitev investicij državnega naložbenega sklada v naftna podjetja. Norveški državni naložbeni sklad je težek približno 1000 milijard evrov, vanj pa se stekajo predvsem prihodki od nafte. Trenutno ima v naftna podjetja investiranih nekaj več kot 30 milijard evrov. Predlog za umik investicij v naftna podjetja pa je gnan bolj s komercialnimi kot okoljskimi težnjami. Naftna podjetja namreč, kot so poudarili predlagatelji iz centralne banke, zaradi nizke cene nafte nudijo slabše donose od delnic v drugih sektorjih.

Evropska centralna banka pa nadaljuje s svojo antitransparentno politiko. Centralni bankirji so zavrnili zahtevo za informacije s strani Evropskega računskega sodišča v preiskavi posojil Grčiji v okviru reševanja grške gospodarske krize. Računsko sodišče se je s podobnimi skrivalnicami Evropske centralne banke soočalo že v preteklosti. Naj spomnimo, da je tudi v slovenski preiskavi izbrisa podrejenih obveznic v Novi ljubljanski banki Evropska centralna banka nasprotovala dostopu policije do podatkov Banke Slovenije.

Državni zbor je s sprejetjem novele zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2017 in 2018 zagotovil denar za sanacijo proračunskih lukenj javnih bolnišnic. Sredstva izhajajo iz različnih neporabljenih postavk letošnjega proračuna, finančno ministrstvo pa ima lahko na podlagi sprejete novele enkratno pravico za razporeditev teh sredstev.  Državna sekretarka na Ministrstvu za finance Saša Jazbec trdi, da so ta sredstva ostala neporabljena zaradi boljše gospodarske rasti, kot je bila predvidena lani jeseni ob pripravi proračuna. Ministrstvo za finance bo tako bolnišnicam z izgubo do konca leta zagotovilo 136 milijonov evrov sredstev. Sredstva bodo dobile bolnišnice, ki so v lansko bilanco stanja zapisale izgubo preteklih let. Država bo tako petnajstim bolnišnicam povrnila osemdeset odsotkov izgube. Največ sredstev, 80 milijonov, bo prejel Univerzitetni klinični center Ljubljana, sledita bolnišnica Izola z dvanajstimi milijoni in bolnišnica Nova Gorica z sedmimi.  

Slovenska policija pa je pridobila nov vodni top, vreden 1,16 milijona evrov. Top bo tako zamenjal tri desetletja star vodni top, ki je bil uporabljen le enkrat, v protestih proti vladi leta 2012. Sodeloval je tudi v policijskem usposabljanju.  Policija je top poskusila kupiti že leta 2010, vendar je nakup takrat prekinilo vladno varčevanje. V letošnjem razpisu je tudi zahteva, da mora top biti takšen, da nanj ni mogoče splezati.