Off ameriškemu dolarju

Off ameriškemu dolarju

Aktualno-politična novica
24. 7. 2019 - 15.09
 / OFF

Nekdanji ameriški posebni tožilec Robert Mueller, ki je preiskoval rusko vpletanje v ameriške volitve leta 2016, bo danes zaslišan v odborih za pravosodje in obveščevalne zadeve predstavniškega doma ameriškega kongresa. Šesturnemu zaslišanju, ki ga bodo v živo prenašale televizijske hiše ABC, NBC in CBS, velik pomen pripisujejo demokrati, saj ga vidijo kot zadnjo priložnost, da bi z izsledki preiskave obremenili predsednika Donalda Trumpa. Mueller je v 448 strani dolgem poročilu o dve leti trajajoči preiskavi, ki je bilo objavljeno aprila, izpeljal dva ključna zaključka: da ni našel dokazov o dogovoru Trumpove kampanje z Rusi o predvolilnem sodelovanju ter da ne more ne potrditi ne ovreči sumov, da je Trump oviral preiskavo, kar bi bilo kaznivo dejanje. Po mnenju ameriške vladne pravne službe predsednika sicer ni mogoče obtožiti za kaznivo dejanje. Demokrate, ki bodo imeli za vprašanja na voljo tri ure, najbolj zanima, ali bi Mueller obtožil Trumpa, če bi bil ta brez predsedniških pooblastil. Drugo polovico zaslišanja bodo vodili republikanski kongresniki, ki jih zanima, kakšno vlogo je v preiskavi imel dosje o Trumpu, v katerem je nekdanji britanski obveščevalec Christopher Steele zapisal za Trumpa zelo obremenjujoče trditve. Trump je Muellerjevo preiskavo in zaslišanje pred kongresom označil za lov na čarovnice.

Kako je Rusija obnorela ameriške medije
 / 9. 4. 2019

Medtem je včeraj ob močni dvostrankarski podpori - 90 glasov za in le osem proti - svojo funkcijo prevzel novi ameriški obrambni minister Mark Esper. Esper, nekdanji vojak in lobist tretjega največjega ameriškega orožarskega podjetja Raytheon Company, bo na položaju nasledil Jima Mattisa, ki je decembra odstopil s položaja zaradi razhajanj s predsednikom Trumpom. Pred delom za orožarsko podjetje je služil kot kongresni svetovalec za obrambne zadeve pod predsednikom Georgeem Bushem. Obdobje med decembrom in današnjim dnem je bilo sicer najdaljše obdobje v ameriški zgodovini brez imenovanega obrambnega ministra. 

Še ostajamo v izvoznici demokracije, kjer lahko na aktualno politiko očitno vplivajo tudi komiki. Ameriški senat je včeraj namreč po močnem pritisku javnosti, ki ga je v svoji tedenski televizijski oddaji sprožil komik Jon Stewart, z 90 glasovi za in dvema proti potrdil predlog zakona, po katerem bodo žrtve terorističnih napadov 11. septembra 2001 deležne doživljenjskih odškodnin iz naslova sklada za odškodnine žrtvam. Nov predlog zakona hkrati določa, da bodo do odškodnin upravičeni tudi tisti, ki v času napadov še niso bili rojeni, in njihovi potomci. Sklad, v katerem se je uvodoma nabralo za 6,6 milijard evrov, je hitro začel usihati, ker so zahtevke začeli prijavljati vsi, ki so zboleli za kakšno boleznijo, ki jo je bilo mogoče povezati z življenjem in delom v okolici porušenih stolpnic Svetovnega trgovinskega centra. Zvezna vlada sicer zagotavlja, da bo sredstev za izplačilo odškodnin dovolj samo do leta 2029. Predstavniški dom kongresa je podoben predlog že potrdil, manjka še podpis predsednika ZDA Donalda Trumpa.

o težavah nemške banke Deutsche Bank
 / 30. 9. 2016

Največja nemška banka Deutsche Bank je glede na danes objavljeno poročilo nemške centralne banke v drugem četrtletju ustvarila 3,1 milijarde evrov čiste izgube. To je 300 milijonov evrov več, kot je banka napovedala ta mesec ob napovedi prestrukturiranja. Načrt prestrukturiranja bo prinesel ukinitev 18 tisoč delovnih mest in zmanjšanje enote za investicijsko bančništvo. Močno bodo prizadete izpostave v New Yorku, Londonu in drugod. Za reorganizacijo se je banka odločila po propadu pogovorov o združitvi s konkurenčno banko Commerzbank aprila letos. Načrt sanacije naj bi izpeljali do leta 2022. 

Zakaj protestirajo v Zimbabveju?
 / 21. 1. 2019

Po desetletju uporabe ameriškega dolarja so danes v Zimbabveju spet prešli na uporabo zimbabvejskega dolarja, krajše zim dolarja, ki je bil v uporabi med letoma 1980 in 2009. Valuto so leta 2009 v Zimbabveju zamenjali zaradi hiperinflacije, ki je leta 2008 dosegala 98 odstotkov dnevno. Pred uradnim razvrednotenjem in uvedbo ameriškega dolarja kot uradne valute je inflacija dosegala kar 89 trilijard odstotkov. Državljanom, ki so v minulih letih v tamkajšnjih bankah najeli posojila v ameriških dolarjih, so se preostali obroki zdaj pretvorili v zim dolarje po uradnem tečaju – v zneske realno nižje vrednosti. Zimbabvejske banke bodo po napovedih analitikov ponovno uvedbo zim dolarjev in restrukturacijo preživele le z državnimi dokapitalizacijami s sveže natisnjenimi milijardami, bilijoni ali trilijoni zimbabvejskih dolarjev. 

Španske parlamentarne volitve
 / 29. 4. 2019

Prvi krog investiture španskega premierja Pedra Sáncheza je spodletel. Trenutnega vršilca dolžnosti predsednika španske vlade je danes podprlo le 124 poslancev. Za imenovanje v prvem krogu bi potreboval absolutno večino, torej 176 glasov. Proti so glasovali v konservativni Ljudski stranki, liberalni Ciudadanos in skrajno desni Vox. Poslanci levičarske formacije Unidas Podemos, s katero se Socialistična delavska stranka Pedra Sancheza že tri mesece dogovarja o oblikovanju morebitne manjšinske vlade, so se v prvem glasovanju vzdržali. Zapletlo naj bi se pri delitvi ministrskih mest. Sanchezova vlada sicer tudi ob podpori Unidas Podemos ne bi imela parlamentarne večine.

O razlogih za odstop kosovskega premiera Ramusha Haradinaja
 / 22. 7. 2019

Pred posebnim sodiščem za vojne zločine na Kosovu v Haagu je danes potekalo zaslišanje nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova in donedavnega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, ki je s položaja odstopil prejšnji petek. Sodišče je pred tem že zaslišalo bivšega predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija. Po enournem zaslišanju je Haradinaj novinarjem sporočil, da še vedno ne pozna svoje vloge v preiskavi in da o njenem poteku ne bo dajal izjav. Tožilstvo zavrača javno objavo informacij o postopku, sodišče pa poudarja, da preiskava ni javna. Haradinaja je sicer Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije kot enega izmed poveljnikov Osvobodilne vojske Kosova obtožilo vojnih zločinov nad albanskim, romskim in srbskim prebivalstvom na Kosovu med letoma 1998 in 2000. Leta 2008 je bil na prvi stopnji oproščen vseh obtožb, leta 2012 je sledila dokončna oprostilna razsodba. Premierski položaj na Kosovu je Haradinaj ponovno prevzel septembra 2017. Predčasne parlamentarne volitve na Kosovu bodo 8. septembra, do takrat bo Haradinaj opravljal tekoče posle.

O rezultatih romunskega referenduma, odhodu Dragnee v zapor in bodočnosti njegovih Socialdemokratov
 / 28. 5. 2019

Romunski predsednik Klaus Iohannis je na zahtevo socialdemokratske premierke Viorice Dancile odobril rekonstrukcijo vlade, med drugim tudi zamenjavo ministra za zunanje zadeve Teodora Melescanuja in ministrice za notranje zadeve Carmen Dan, ki sta v začetku junija odstopila na podlagi obtožb o domnevnih nepravilnostih pri organizaciji in izvedbi volitev v Evropski parlament 26. maja letos. Vodenje zunanjega ministrstva je prevzela Ramona Manescu iz vrst desnosredinske vladne Nacionalno liberalne stranke, na mesto ministra za notranje zadeve pa Nicolae Moga [nikolaj mOga] iz vrst Socialdemokratske stranke. 

Italija v sporu z EU o svojem proračunu in o tem ali je 10 odstotna brezposelnost nova italijanska normalnost
 / 10. 12. 2018

V Italiji danes pod sloganom Poženimo državo znova poteka stavka v prometnem sektorju. Odpovedani so železniški prevozi v regionalnem prometu, v Rimu je bila popoldne začasno zaustavljena podzemna železnica. S stavko želijo sindikati italijansko vlado opozoriti na predolgo odlašanje z nujnimi ukrepi na področju zaposlovanja in varnosti v transportu. Prometni minister Danilo Toninelli  je bil do stavke kritičen, predvsem zaradi dejstva, da je Italija na vrhuncu poletne turistične sezone.

Višje sodišče v Ljubljani je po pritožbi obrambe nekaterim obtoženim v zadevi Balkanski bojevnik znižalo kazni. Obsodili so jih samo zaradi trgovine s prepovedano drogo, ne pa tudi zaradi hudodelskega združevanja. Med njimi so prvoobtoženemu Draganu Tošiću višji sodniki namesto 16 let in pol prisodili 15 let zapora, Draganu Bjelkašu, ki je bil na prvi stopnji prav tako obsojen na 16 let in pol zapora, so kazen znižali na 14 let zapora, Jakobu Remškarju in Mirzetu Luceviću prav tako za leto in pol na 10 in pet let zapora. Po uradni dolžnosti je sodišče ugotovilo, da senat okrožnega sodišča nekaterim od obsojenih v zaporno kazen ni pravilno vštel časa, ki so ga preživeli v priporu oziroma hišnem priporu. Dva izmed obtoženih, Valterja Abramovića in Tadeja Poljaka, je višje sodišče oprostilo.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness