V indijskem parlamentu se nadaljuje debata o vladnem predlogu zakona, ki bi odprl vrata tujim trgovskim korporacijam na indijski trg. Ta je nekaj časa stala na mrtvi točki, vendar se je po tem, ko je se je vlada strinjala z zahtevo opozicije, da se o ekonomskih reformah v parlamentu glasuje, iz nje premaknila. Glasovanje o odprtju indijskega trgovskega trga tujim korporacijam se bo v obeh domovih parlamenta odvijalo v sredo, pri čemer bo verjetno v zgornjem domu predlog gladko potrjen, medtem ko so preference spodnjega doma bolj negotove. Opozicija s stranko Bharatiya Janata na čelu je proti reformam, ker verjame, da bi te prizadele male trgovce znotraj države. Vlada na drugi strani trdi, da bi z njimi poživili upočasnjeno gospodarsko rast. Naj spomnimo, da se po celotni Indiji prav zaradi nasprotovanja reformam že nekaj časa odvijajo množični protesti.

Medtem pa je admiral mornarice K Joshi izjavil, da namerava Indija v Južno kitajsko morje poslati bojno ladjevje, v primeru, da bodo tamkajšnji interesi Indije kompromitirani. Indija sicer nima nobenih teritorialnih zahtev na tamkajšnjem področju, jih ima pa Kitajska do Vietnamskega priobalnega morja, v katerem indijsko podjetje ONSC črpa nafto. Politični analitik Joseph Cheng meni, da gredo nedavna prikazovanja vojaške moči tako Indije kot Kitajske bolj v smeri zadoščanja nacionalističnih potreb doma, kot pa za zaresno zaostrovanje razmer.

V Burmi je bilo po nedavnih protestih proti razširitvi rudnika bakra v bližini mesta Monywa osem protestnikov, med njimi tudi vodja demonstracij Moe Thwe, obtoženih protidržavnega delovanja in nelegalnih demonstracij. Protesti so bili naperjeni proti razširitvi rudnika bakra, ki je v solastništvu burmske vojske in kitajske tovarne orožja Norinco. Kmetje in budistični menihi, ki so bili glavnina protestnikov, namreč nasprotujejo širjenju kopov rudnika na kmetijskih površinah tamkajšnjih pridelovalcev. Vojska in kitajsko podjetje sicer trdita, da se je z njihovimi načrti strinjala večina kmetov, slednji pa so očitno drugačnega mnenja. Protest, ki je potekal prejšnji četrtek, je bil sicer zatrt precej grobo, ranjenih je bilo namreč nekaj deset demonstrantov.

Amsterdamske mestne oblasti z županom Eberhardom van der Laanom na čelu so se so se odločile, da bodo meščane z obsežno policijsko kartoteko nasilnih dejanj do svojih someščanov evakuirale v posebej za ta namen zgrajeno kontejnersko četrt. V novo nastajajočem getu, kot mu pravijo nekateri Nizozemci, bodo imeli novi stanovalci na voljo zgolj osnovne potrebščine in storitve, ne bo pa manjkalo policijskega nadzora. Tisti izgnanci, ki novega doma ne bodo hoteli sprejeti, bodo vseeno prisiljeni zapustiti svoje domove. Novi dom pa lahko poiščejo na ulici ali pa jim bo dodeljeno mesto v zaporniški celici. Kamp, v katerega bodo nasilni Amsterdamčani in Amsterdamčanke deportirani za šest mesecev, je po besedah župana vzgojene narave, saj naj bi slabe razmere prestopnike motivirale k lepšemu obnašanju. Do odločitve mestne vlade je mnogo Nizozemcev seveda kritičnih, kar pa ni dovolj za to, da ne bi z januarjem prihodnje leto uredba začela veljati.

Iran je sporočil, da je v svojem zračnem prostoru v Perzijskem zalivu pred kratkim sestrelil ameriško brezpilotno letalo vrste ScanEagle, namenjeno zbiranju podatkov. Podrobnejših podatkov o zajetju iranska revolucionarna garda ni izdala. Se je pa že odzval predstavnik pete flote ameriške mornarice Jason Salata in dejal, da Združene države Amerike na Bližnjem vzhodu ne pogrešajo nobenega letala. Zanikal je tudi navedbe, da je ameriško letalo vstopilo v iranski zračni prostor, in dodal, da so ameriške operacije v Perzijskem zalivu omejene na mednarodne vode in zračni prostor.

Hrvaška nevladna organizacija Dokumenta v času Mednarodnih dni proti nasilju nad ženskami vlado ponovno poziva k soočenju z nasiljem nad civilnim prebivalstvom, predvsem ženskami, v vojnem obdobju. Govori Vesna Teršalič, direktorica Dokumente:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Kako se z nasiljem in ne-priznanjem tega soočajo ženske? Nadaljuje Vesna Teršalič.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Ob izteku raziskovalnega projekta „Popis stanja oseb brez državljanstva v Sloveniji“ se je ob 9ih dopoldne v City hotelu začel simpozij z naslovom „Apartidnost v Sloveniji“, ki ga je organiziral Mirovni inštitut. Na njem so sodelovali Neža Kogovšek Šalamon, Veronika Bajt, Aleš Jerman, Filicita Medved in Matevž Krivic. Več o simpoziju nam je povedala Neža Kogovšek Šalamon:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Kogovšek Šalamonovo smo vprašali kakšno je stanje apatridnosti v Sloveniji:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Na fakulteti za družbene vede v predavalnici 10 se bo ob petih popoldne odvijal AntiFa seminar, tokrat z naslovom „V lezbični četrti“. Na njem bosta 25 let lezbičnega gibanja na slovenskem predstavili aktivistki Nataša Sukič in Suzana Tratnik, ki je tudi na kratko predstavila današnji seminar:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Kot ste lahko slišali, med drugim tudi skozi javljanja na Radiu Študent, so včeraj protesti proti korumpirani slovenski lokalni in državni politiki potekali v Mariboru, Celju in Ljubljani. Danes se kontinuiteta demonstracij nadaljuje na Jesenicah, in sicer s parolo „Za pravno državo in z grobarji jeseniškega hokeja v zapor.“ Zbor je napovedan ob 18. uri na parkirišču pri občini.