Finančni ministri devetnajstih držav tako imenovane Evroskupine so za predsedujočega izbrali Pascala Donohoea, iz irske stranke Fine Gael, ki je del Evropske ljudske stranke. Donohoe je premagal špansko finančno ministrico Nadio Calviño, ki so jo podprli ministri iz največjih evropskih ekonomij, predvsem Francija Italija in Nemčija. S tem  je skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, krajše S&D, izgubila pomembno funkcijo in sta ji ostala le še predsedovanje Evropskemu parlamentu in visoko predstavništvo za zunanje zadeve. Prva pomembna zadolžitev novega predsednika Evroskupine, ki nadzoruje fiskalno politiko evroobmočja, bo ukrepanje ob gospodarski krizi, ki sledi pandemiji. Dva dni po začetku opravljanja funkcije bodo namreč voditelji držav Evropske unije odločali o 750-milijardnem sistemu pomoči, ki naj bi se prvič financiral z obveznicami, ki jih bo izdala Evropska komisija.  

Nekaj tisoč protestnikov se je zaradi različnih razlogov zbralo v bolgarski prestolnici Sofiji ob zaostritvi političnih odnosov med predsednikom republike Rumenom Radevom in vlado pod vodstvom premiera Bojka Borisova. Nekateri mediji so poskušali prikazati proteste izključno kot podporo predsedniku Radevu, ker je bojda politično motivirano državno tožilstvo pod vodstvom glavnega državnega tožilca Ivana Geševa opravilo hišne preiskave pri predsednikovem sekretarju za pravna vprašanja in boj proti korupciji Plamenu Uzunovu ter svetovalcu za varnost in obrambo Iliji Miluševu. Poleg shoda proti delovanju državnega tožilstva, ki naj bi spregledalo druga pomembnejša korupcijska kazniva dejanja v Bolgariji, so zbrani protestirali proti posameznim primerom žaljivega javnega diskurza politikov na obeh bregovih ter kršenju ustavnega akta o javni lastnini obale. Slednje se nanaša na afero, ko je nekdanji nogometaš in današnji politik Hristo Ivanov na obali zgradil vilo in jo zaščitil z oboroženimi varnostniki, ki naj bi bili delno financirani z javnimi sredstvi - Ivanov se sicer izgovarja, da je želel le opozoriti na siva področja bolgarske ustave.   

Pričela se je nova epizoda serije protikoronskih paketnih svežnjev, saj je državni zbor sprejel četrto zakonodajno spremembo za pomoč gospodarstvu in državljanom. V njej ne spreglejte podaljšanja sofinanciranja čakanja na delo do konca tega meseca z možnostjo dvakratnega podaljšanja, država pa bo krila tudi izostanek od dela zaradi karantenske odločbe. Nove kadre pa bodo pridobili javni zavodi, med njimi tudi Zavod za zaposlovanje, študenti bodo lahko do konca meseca jedli subvencionirano, vavčerizirali pa bomo lahko tudi pri sezonskih ponudnikih prenočišč. Da pa nadaljevanka ostaja zanimiva in napeta do konca, je poskrbela pravna podlaga za vzpostavitev mobilne aplikacije za obveščanje o stiku z okuženimi.

V naslednjem delu nadaljevanke boste lahko gledali burne razprave o začetku uporabe aplikacije, ki bo za okužene in tiste z odločbami o karanteni obvezna, za druge pa bo uporaba prostovoljna. Seveda aplikacije ni še nihče ustvaril, zatorej nas bo vlada do zadnjega trenutka, kot vsak dober režiser, držala v negotovosti. Poskrbela pa je tudi za zanimiv zasuk zgodbe, saj kot je razvidno iz napovednikov, z aplikacijo ne bodo nadzorovali virusa, temveč posameznike v karantenah.

Da bo nanizanka protikoronskih svežnjev zagotovo na vrhu lestvic popularnih revij, nakazujejo nagrade, ki so jih snovalci prejeli še pred zaključkom izvajanja protikoronskih svežnjev. Eden izmed ekonomskih svetovalcev v začetku snemanja nadaljevanke Matej Lahovnik je namreč za nagrado prejel mesto v nadzornem svetu tovarne zdravil Krka. Lahovnik je nekaj minut pred letno skupščino delničarjev na seznamu predlaganih nadzornikov zamenjal Petra Filipiča, dosedanjega nadzornika. Ostali trije, Jože Mermal, Julijana Kristl in Boris Žnidaršič, vsi veliki igrači, so ohranili svoje položaje. Čestitke torej nekdanjemu članu Liberalno demokratske stranke in kasneje stranke Zares Mateju Lahovniku za velik piškotek, ki so mu ga namenili delničarji Krke.

Po hitrem postopku je v javno razpravo stopil sveženjski paket predlogov o spremembah medijske zakonodaje. Javna razprava bo trajala pet dni, do takrat spregovorite ali zavekomaj ostanite tiho, so sporočili iz Ministrstva za kulturo. Tam so očitno pozabili na lanskoletne poteze tega ministrstva, ki je dopustilo kar dvomesečno javno razpravo, a takratni predlog ni prišel do parlamentarne obravnave. Taka naglica je verjetno posledica evropske direktive o medijih, ki zahteva prilagoditev medijske zakonodaje do konca leta, v nasprotnem primeru sledijo sankcije. 

Da boste poslušalci lažje sodelovali v javni razpravi, nekaj podatkov: predlagane so spremembe treh zakonov. Zakon o javni Radioteleviziji Slovenija predvideva, da bi osem odstotkov financiranja iz prispevkov za RTV preusmerili na STA in medije s statusom posebnega pomena, in sicer v razmerju tri proti pet. Do sedaj so se le-ti financirali direktno iz državnega proračuna. Poleg tega predlog novele zakona o medijih med medije s posebnim pomenom vključuje tudi tiskane medije, predviden pa je tudi sklad za proizvodnjo avdiovizualnih medijskih storitev. Siolu in Novi24 se je pravkar razpotegnil nasmeh od ušesa do ušesa. Seveda pa bo ob finančnih premetih poskrbljeno za kvalitetno kadrovanje. Predlog novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji imenovanje štirih od skupno petih članov nadzornega sveta prelaga iz državnega zbora na vlado, ki bo imela za to časa 15 dni po uveljavitvi zakona. Javna debata se začenja: tri, štiri, zdaj!

Kaj je slajše kot upravni spor na topel petkov popoldan? Državno odvetništvo je v ustavno presojo vložilo izpodbitno odločbo ministrstva za notranje zadeve o prepovedi koncerta ustašoidno brzostrelskega pevca Marka Perkovića v Mariboru. Zakon o javnih zbiranjih zaradi pomankljivosti ne omogoča zaščite ustavnih pravic, predvsem pravice do človekovega dostojanstva - ki jo Thompsonovi koncerti praviloma kršijo, čeprav v Sloveniji, kjer tak ustavni red velja, še ni nastopal. Kot vse kaže, v kratkem niti ne bo. Po razveljavitvi odločbe je imel namreč organizator Milan Trololololo tri dni časa, da prijavi nov datum dogodka, a se to ni zgodilo. Poleg tega je prejšnji teden nepreklicni minister za notranje zadeve Aleš Hojs razpolagal z neuradnimi podatki, da Thompson koncerta ne želi izvesti, s čimer pa se Milan Trol ne strinja. Za upravni spor spremni!