Začenjamo v  Egiptu, kjer je med Hamasom in Fatahom stekel sporazum o ustanovitvi vlade narodne enotnosti pod vodstvom palestinskega predsednika Mahmouda Abbasa. Dogovor, sklenjen med Azamom al-Ahmadom, vodjo delegacije Fataha, in Mouso Abu Marzoukom, je oblast v Gazi iz Hamasovih rok premestil na novo ustanovljeni aparat. Vlada bi morala sicer biti ustanovljena že junija, a se to ni zgodilo zaradi obtožbe, da Fatah ne plačuje javnih uslužbencev v Gazi. Fatah je po drugi strani Hamas obtožil za eksekucijo 120 Palestincev v času izraelske operacije Zaščitni rob, ki je v Gazi potekala julija in avgusta. Ustanovitev nove vlade in povezovanje s Hamasom sicer predstavljata rizično možnost poslabšanja odnosa med Fatahom in Izraelom.

Medtem se nadaljujejo problemi z Islamsko državo. Iraški premier  Haider al-Abbadi naj bi od ujetih skrajnežev prejel informacije, da omenjena skupina načrtuje bombne napade v Parizu in Združenih državah. Francija je pod drobnogled teoristične organizacije padla po tem, ko je na obglavljenje francoskega turista v Alžiriji odgovorila z letalskimi napadi v Iraku. Nobena od ogroženih držav pridobljenih informacij sicer ni potrdila. Je pa direktor ameriškega FBI James Comey izjavil, da je bila ugotovljena identiteta skrajneža, ki je v zadnjem času poznan po posnetkih obglavljanja novinarjev.

Tovrstne dogodke zahod izkorišča, da nad prebivalstvom veča nadzor. V Avstraliji novi protiteroristični zakoni omogočajo, da se posamezniku prisluškuje že na osnovi naloga, medtem ko novinarjem in žvižgačem, ki bi javnosti posredovali podatke o tako imenovanih posebnih operacijah, grozi do deset let zapora. Med opazovanjem osumljenega je avstralska tajna služba pridobila pooblastila, da nadzoruje neomejeno število računalnikov in omrežij. Problem je v tem, da tako dikcija omrežij kot posebnih operacij nista jasno definirani, kar omogoča nezamejen pregon in nadzor ljudi.

Problemi s skrajnimi islamisti se vrstijo tudi v Afganistanu, kjer je več sto talibanov napadlo provinco Ghazni, severovzhodno od prestolnice Kabul. Število žrtev napada, ki se je začel pred petimi dnevi, naj bi se povzpelo čez sto. Povezava s policijo v regiji je bila prekinjena, prav tako pa zaenkrat niso bili uslišani klici po vojaških okrepitvah.

Svojo razrešitev je dosegel problem ladje s sirskimi begunci pri Cipru. Potem ko je potniška ladja iz potapljajočega se plovila z begunci rešila 345 ljudi, se je v pristanišču Limasoll sprva izkrcalo le 65 ljudi. Preostala večina je dolgo časa protestirala in zahtevala, da se jih odpelje v Italijo, kjer običajno končajo begunci.

Italija je medtem v povezavi s tovrstno problematiko sprejela zanimivo politiko. Pritisk na imigrantske centre naj bi poskusili stabilizirati s plačilom tridesetih evrov človeku, ki bi pribežniku ponudil bivališče in hrano. Ukrep, ki je v osnovi zgrešen, je seveda naletel na kritike Severne lige, ki pa problema ne vidi v neučinkovitosti takšnih politik, temveč v tem, da naj bi vlado vodili imigranti.

Sindikat vojakov Slovenije je na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnih določil glede vračanja stroškov ter nagrad v primeru, da vojak z usposabljanjem preneha pred končanjem vojaške pogodbe, ki traja deset let. Problem nam opiše predsednik sindikata Gvido Novak.

Izjava je dostopna na posnetku.

OFF je pripravil Matija Jan