Venezuelski Nacionalni volilni odbor je odločil, da referendum o odstranitvi predsednika Nicolasa Madure ne bo potekal pred začetkom februarja prihodnje leto. Za sklic referenduma bo morala opozicija v treh dneh od 26. do 28. oktobra zbrati podpise 20 odstotkov volilnega telesa v vsaki od 23 venezuelskih dežel, je še odločil odbor. Ta bo zagotovil zgolj dobrih 5 tisoč naprav za glasovanje, čeprav jih je opozicija zahtevala 19 tisoč petsto. Odločitev volilnega odbora je zatrla upe opozicijske Demokratične enotne okrogle mize, ki je želela referendum izvesti pred 10. januarjem. To bi v primeru, da bi referendum uspel, pomenilo, da bi se izvedle ponovne volitve. Ker pa bo se bo referendum odvil v drugi polovici predsednikovega mandata, ga bo v primeru glasu za odstavitev do leta 2019 nasledil njegov podpredsednik.

Ostajamo v Venezueli. Promet v glavnem mestu Caracas je bil včeraj močno ohromljen zaradi stavke voznikov avtobusov. Stavkajoči poklicni vozniki zahtevajo višje plače in okrepljen boj proti kriminalu. Avtoprevozniki se pritožujejo tudi zaradi dragih in težko dostopnih rezervnih delov.

Iraška vojska je začela ofenzivo na mesto Shirqat, ležečem 80 km južno od Mosula, glavnega mesta Islamske države v Iraku. V Shirqatu, ki je v rokah Islamske države od leta 2014, naj bi v zadnjem času primanjkovalo hrane. Mesto naj bi bilo le prvi korak operacije, namenjene zavzeti sam Mosul. Vojska je že dosegla mestno središče in pričakuje, da se bo operacija končala v roku dveh dni. V oktobru naj bi se nadaljevalo prodiranje proti Mosulu. Tega imajo že od leta 2014 v rokah borci Islamske države, po oceni Združenih narodov pa naj bi v njem prebivalo do milijon civilistov.

Združene države so odobrile licence evropske družbe Airbus in ameriške Boeing za prodajo letal Iranu. Dogovora o prodaji dvestotih letal, podpisana pred šestimi meseci, sta največja posla po lani sklenjenem dogovoru med Iranom in zahodnimi državami. Ta v zameno za omejevanje jedrskih dejavnosti Irana odpira trgovanje s to državo. Vendar ostaja odprto vprašanje financiranja nakupa letal, saj zahodne banke še vedno omejujejo sankcije, po katerih tuje finančne institucije ne smejo koristiti gospodarstvu Irana. Iranski predstavnik je že izjavil, da Združene države z onemogočanjem posla kršijo jedrski sporazum.

Guverner Severne Karoline Pat McCrory je razglasil izredno stanje v največjem mestu zvezne države, Charlotte, na pomoč pa je poklical Narodno gardo in avtocestno policijsko patruljo. V mestu namreč že dva dni divjajo protesti, ki so odgovor na policijsko streljanje na temnopoltega prebivalca. Protestniki zahtevajo posnetek incidenta, saj policisti trdijo, da je bil ustreljeni oborožen, medtem ko njegova žena trdi, da je imel v rokah zgolj knjigo. Izkazalo se je tudi, da ustreljeni ni bil oseba, ki jo je iskala policija. Prvotno mirni protestni shod je izbruhnil v nasilje, potem ko se je med protestniki razleglo streljanje.

V New Yorku je potekal prvi vrh Združenih narodov o pravicah LGBT oseb. Udeležili so se ga predstavniki okrog 20 držav, med njimi tudi ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je kot slabe zglede zaradi protihomoseksualne zakonodaje posebej izpostavil Egipt, Rusijo in Ugando. Sicer je v 70 državah homoseksualnost še zmeraj obravnavana kot kaznivo dejanje, medtem ko so v 40 državah pravice istospolnih parov izenačene s tistimi, ki jih uživajo raznospolni. Na Svetu za človekove pravice Združenih narodov je okrog 100 držav že sprejelo priporočila o zaščiti LGBT oseb, naslednji mesec pa naj bi Visoki komisar za človekove pravice izdal podrobno poročilo o diskriminaciji LGBT oseb.

Nemški časopis Suddeutsche Zeitung je pridobil več kot milijon notranjih dokumentov iz registra družb na Bahamih, eni izmed najpomembnejših davčnih oaz. Dokumenti vsebujejo imena direktorjev in delničarjev več kot 175 tisoč slamnatih podjetij. Eno od imen, razkritih v tako imenovanih Bahamas leaks, je nekdanja evropska komisarka za konkurenčnost Neelie Kroes, ki je bila direktorica podjetja iz Združenih arabskih emiratov, a je to zamolčala. Evropskim komisarjem je sicer prepovedano ukvarjati se s katero koli drugo profesionalno dejavnostjo, morali pa bi tudi našteti vse svoje prejšnje finančne oziroma korporativne interese. Najpomembnejša razkritja dokumentov opiše Nicholas Shaxon iz Tax Justice Network:

Izjava

Zakaj so Bahami tako priljubljeni?

Izjava

Danska, Finska, Švedska in Norveška so pozvale Evropsko unijo k ukrepanju proti Madžarski, ker ta ne upošteva dublinske uredbe, po kateri bi morala sprejeti vse tiste begunce, ki so v Evropsko unijo najprej vstopili preko Madžarske. Ta zahtevo zavrača, češ da so na njena tla begunci prišli iz Grčije, ki tako predstavlja prvo evropsko državo na njihovi poti. Vendar vrnitev beguncev v Grčijo po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice zaradi zaostrenih humanitarnih razmer ni mogoča. Dogajanje predhaja madžarskemu referendumu 2. oktobra, na katerem se bo odločalo, ali bo Madžarska upoštevala kvoto beguncev, ki jih predvideva porazdelitvena shema EU.

V Belgiji je v javno razpravo stopil zakon o skrivnih preiskavah. Po novem predlogu bi bila telekomunikacijska podjetja z zakonom prisiljena k sodelovanju v preiskavah. Podobno kot novi zakon o preiskovalnih pooblastilih v Veliki Britaniji tudi njegova belgijska različica predvideva uporabo vsakršnih tehničnih sredstev za vdore v računalniške sisteme. Med te spadata tudi uporaba lažne identitete in vohunske programske opreme, zakon pa tudi dovoljuje dostop oblastem do vseh nekriptiranih podatkov brez sodnega naloga. Zakon bo belgijskim oblastem omogočil stalen nadzor nad spletom, tudi ko ne bodo potekale ciljno naravnane preiskave. Zakon zaradi nedavnih terorističnih napadov v Belgiji in Franciji v parlamentu uživa široko podporo.

Novice iz Slovenije

Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je za ponedeljek napovedal stavko v podjetju Lentherm Lenart. Neizplačevanje plač je zgolj ena izmed težav, ki tarejo tamkajšnje delavce, razloži Martin Dular, predsednik sindikata za Štajersko:

Izjava