Zunanje ministrstvo palestinske oblasti je izraelsko vojsko obtožilo, da je četrt Al Karama v Gazi zbombardirala z belim fosforjem. Uporaba municije z belim fosforjem je po mednarodnem pravu prepovedana. Zaradi izraelskega bombardiranja je [od sobote] v Gazi umrlo več kot 1000 ljudi, agencija Združenih narodov za palestinske begunce je sporočila, da tudi devet njenih uslužbencev. Izraelci so zbombardirali tudi sedež palestinskega Rdečega polmeseca. Izrael poleg tega blokira uvoz humanitarne pomoči v Gazo. Po trditvah zdravnikov v Gazi je izraelska vojska konvoju z medicinsko pomočjo, ki je skušal v oblegano mesto priti iz Egipta, zagrozila z letalskim posredovanjem. Medtem zmanjkuje dizelskega goriva edini termoelektrarni v Gazi, zato je le vprašanje časa, kdaj bo mesto ostalo brez elektrike. 

Po trditvah izraelske vojske je na meji z Gazo že zbranih okoli 300 tisoč vojakov, pripravljenih na napad. Obrambni minister Joav Galant je zatrdil, da po kopenski invaziji Gaza in Hamas ne bosta več obstajala. Američani Izrael pri ofenzivi kakopak podpirajo. V Izraelu je pristalo prvo letalo z ameriškim strelivom. Poleg streliva za ročno orožje ameriška pošiljka vključuje protiraketno strelivo. Leta 2016 je ameriška vlada Izraelu za obdobje desetih let obljubila skoraj 36 milijard evrov vojaške pomoči.

Katarsko državno energetsko podjetje QatarEnergy in francosko podjetje TotalEnergies sta sklenili 27-letno pogodbo za dobavo utekočinjenega zemeljskega plina v Francijo. Letno bodo iz zalivske monarhije v Francijo dobavili do tri milijone in pol ton plina, kar je za Katar največji energetski dogovor z evropsko državo. Z dobavo plina, ki ga proizvajajo na poljih v lastništvu francoskega in katarskega podjetja, bodo začeli leta 2026. Francija se je zavezala ogljični nevtralnosti do leta 2050, a bodo po dogovoru še tri leta zatem uvažali plin iz Katarja. Podobne pogodbe je QatarEnergy že lani sklenil z nemškim in dvema kitajskima energetskima podjetjema, s prvim za obdobje 15 let, z drugima pa 27 let. Katarska prodaja zemeljskega plina je od lani narasla zlasti zaradi vojne v Ukrajini, saj evropske države iščejo alternativo ruskemu plinu.

Nominalno socialnodemokratska stranka Smer Roberta Fica je enajst dni po parlamentarnih volitvah s še eno samooklicano socialdemokratsko stranko Glas in ultranacionalistično Slovaško narodno stranko podpisala dogovor o sodelovanju v vladi. Na volitvah 30. septembra je Smer prejela 42 sedežev v parlamentu, Glas 27 sedežev, Slovaška narodna stranka pa 10, torej imajo skupaj v 150-članskem parlamentu večino. Pogovori o koaliciji so do nedavnega potekali tudi med Glasom in na volitvah drugouvrščeno Progresivno Slovaško, a je predsednik Glasu Peter Pellegrini kljub ponujenemu premierstvu v taki koaliciji ponudbo zavrnil. Povezavo treh strank nove slovaške koalicije pojasnjuje Albin Sybera, novinar portala BNE IntelliNews.

Izjava

Fico, ki bo predsednik vlade, je bil na tem položaju že med letoma 2012 in 2018, ko je zaradi protestov po umoru novinarja Jána Kuciaka in njegove zaročenke odstopil. Zahodni mediji Fica predstavljajo kot proruskega politika. A v volilni kampanji je Fico napovedal, da bo pod njegovim vodstvom Slovaška še vedno podpirala Ukrajino, dogovor med koalicijskimi partnericami pa vključuje aktivno članstvo v Evropski uniji in Natu. Sybera meni, da je skepsa glede takih trditev nove koalicije upravičena.

Izjava

Bolgarija in Albanija sta zasedli dva prosta sedeža za vzhodnoevropske države v Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Tretja država iz vzhodnoevropske skupine, ki se je potegovala za članstvo, je bila Rusija, ki pa ji vrnitev v svet ni uspela. Iz sveta so jo na pobudo Združenih držav Amerike zaradi vojne v Ukrajini suspendirali aprila 2022. Kljub ameriškim trditvam o diplomatski izolaciji je ruska delegacija na glasovanju v Generalni skupščini Združenih narodov za sprejem v svet prejela 83 od 193 glasov. V svet so na včerajšnjem glasovanju sprejeli še Kitajsko, ki bo skupaj z Japonsko, Indonezijo in Kuvajtom v njem naslednja tri leta predstavljala azijsko skupino držav.

Srbski preiskovalni medij Krik je objavil dokumente, ki Nenada Vučkovića Vučka, nekdanjega šefa srbske žandarmerije, povezujejo s kriminalno združbo Veljka Belivuka. Po njihovih informacijah je bil Vučko po Belivukovi aretaciji vodja Partizanove huliganske skupine Principi, podružnice črnogorskega Kavaškega klana. To dokazuje posnetek Vučkovega sestanka s člani združbe leta 2018, ki ga je Krik objavil. Vir posnetka je Vladimir Grek, član združbe, ki jo je kmalu po sestanku zaradi poškodb zapustil. Na posnetku je Vučko govoril o napakah, ki jih je skupina storila v prejšnjih letih, in se hvalil, da ima v rokah celotno policijo. Priznal je tudi, da je bil izvirni vodja združbe Aleksandar Stanković, znan kot Sale Mutavi, njegov dober prijatelj ter da je po Saletovi smrti leta 2016 uničil njegov telefon. Ta podatek je bil srbskim oblastem znan, a Vučka zaradi njegovih povezav nikoli niso resno vpletli v preiskavo Saletovega umora. V okviru preiskave je bil zaslišan, a ves čas trdil, da o Saletovi smrti ne ve ničesar. Grekov posnetek pa razkriva, da je o umoru vedel veliko. Sale je nekaj dni pred smrtjo posnel video, v katerem vodji črnogorskega Škaljarskega klana Jovanu Vukotiću poje žaljivo pesmico, kar ga je po Vučkovem mnenju stalo življenja. Na Kriku pa so pridobili tudi transkript zaslišanja Miloša Kurćubića, leta 2020 aretiranega za rop, ki je na zaslišanju izdal, da je rop organiziral »žandar Vučko«. Tudi preiskava o tem se takratnega žandarskega šefa ni dotaknila.

Še k Američanom. Ameriško zunanje ministrstvo je julijski puč v Nigru uradno razglasilo za državni udar, zaradi česar so dokončno ukinili finančno podporo državi. Pred tem je bilo 190 milijonov evrov finančne pomoči le zamrznjenih. Ameriška vojska operacije v Nigru po razglasitvi udara omejuje na zbiranje podatkov iz zraka, z droni in letali, ki imajo bazo v Agadezu. Zamrznjene ostajajo ameriške protiteroristične operacije in sodelovanje z nigrsko vojsko, so pojasnili na obrambnem ministrstvu. Zapuščajo pa Niger prvi francoski vojaki. Nigrska hunta od prevzema oblasti konec julija zahteva njihov umik, čemur se je francoska vlada do konca septembra upirala. Državo bo skupno zapustilo okoli 1500 francoskih vojakov, ki se bodo večinoma umaknili v sosednji Čad. 

Ameriško pravosodno ministrstvo je republikanskega kongresnika Georga Santosa obtožilo prevare donatorjev za njegovo kongresniško kampanjo leta 2022. Proti njemu so objavili še 22 drugih obtožnic za različne vrste prevar, vključno s krajo identitete in laganjem zvezni volilni komisiji. Že maja se je na sodišču branil zaradi trinajstih obtožnic, med drugim zaradi pranja denarja in prejemanja socialne pomoči za nezaposlene, medtem ko je bil zaposlen. Na volitvah v kongres je lani zmagal na osnovi pogosto prirejenega življenjepisa. V uradnem življenjepisu je lagal o svoji izobrazbi in zaposlitveni zgodovini, a je v neuradnem življenjepisu natrosil še več izmišljotin. Enkrat je trdil, da je judovske, drugič katoliške vere, nekaj časa je bil potomec beguncev iz sovjetske Ukrajine, nekaj časa sin brazilskih migrantov, občasno pa je trdil celo, da ima prednike v Angoli.

Po besedah ministra za obrambo Marjana Šarca bo v okviru Natove misije na Kosovo napotenih več slovenskih vojakov. Trenutno je tam 90 vojakov, kar je posledica zmanjšanja slovenske prisotnosti na Kosovu v času vlade Janeza Janše, Šarec pa namerava število vojakov povečati na 100. Odločitev je ob robu srečanja obrambnih ministrov Nata utemeljil z željo po povečevanju slovenske prisotnosti na Zahodnem Balkanu, kar je po njegovem prioriteta slovenske zunanje politike. S sklepom vlade je sicer prisotnost Slovenske vojske na Kosovu omejena na največ 370 pripadnikov.

Kandidatka za zdravstveno ministrico Valentina Prevolnik Rupel je na resornem parlamentarnem odboru predstavila svoje načrte. Ti so po večini skromni. Bodoča ministrica velikim posegom, denimo v financiranje koncesionarjev, ni bila naklonjena. Naklonjena pa je bila redefiniciji košarice pravic. Pri financiranju storitev namreč obstaja razkorak med zavodom za zdravstveno zavarovanje in zasebnimi zavarovalnicami. Te s kmalu ukinjenim dodatnim zavarovanjem krijejo številne nenujne posege, kar po mnenju kandidatke krči obseg opravljanja drugih, nujnejših storitev. Kritična je bila sicer do ukrepov ministrstva pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana, kot je plačilo posegov po realizaciji, za katero meni, da je še podaljšalo čakalne vrste. Preden zasede ministrski stolček, jo v petek čaka še glasovanje v državnem zboru. Prevolnik Rupel je za zdaj še državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, obenem pa je članica strateškega sveta za zdravstvo.

Vir slike: Wikimedia Commons