200 000 Indonezijcev na ulicah Džakarte poziva k aretaciji krščanskega guvernerja Džakarte Basukija Tjahaja Purnama, ki je obtožen bogokletstva. Proti guvernerju z vzdevkom Ahok že poteka sojenje, protestniki pa zahtevajo, naj bo guverner med sojenjem pridržan v priporu. Novembra so Indonezijci v nasilnih protestih zahtevali, naj se proti guvernerju sproži postopek. Ahok je prvi pripadnik kitajske manjšine na visokem političnem položaju, prav tako je po petdesetih letih prvi kristjan, ki vlada v Džakarti. Februarja bo ponovno kandidiral za guvernerja, njegova protikandidata pa sta muslimana. Ahok ju je v enem od soočenj obtožil, da v političnem boju proti njemu zlorabljata verz iz Korana, ki določa, da muslimanom ne bi smeli vladati nemuslimani. Ahok je politični zaveznik indonezijskega predsednika, ki se je danes protestnikom sicer pridružil pri molitvah. Kritiki protestov opozarjajo, da je v ozadju rasnih in verskih napetosti tudi spodkopavanje politične moči indonezijskega predsednika.

O kvazi verskih napetostih v ZDA. Senat Združenih držav Amerike je sprejel zakonski osnutek, ki bi kot antisemitizem obravnaval tudi kritiziranje Izraela. Zakonski osnutek antisemitizem definira izredno medlo. Med drugim kot demonizacijo Izraela, obtoževanje Židov, da so si izmislili ali da pretiravajo s Holokavstom, in pa obsojanje Izraela na podlagi dvojnega standarda. Ker je antisemitizem kaznivo dejanje, bi ta razširjena definicija potencialno inkriminirala propalestinski aktivizem. Zakonski osnutek sta predlagala demokrat Bob Casey in republikanec Tim Scott, služil pa naj bi ozaveščanju o bojda “zelo” problematičnem antisemitizmu na ameriških kampusih.

V Latinsko Ameriko. Južnoameriška trgovinska organizacija Mercosur je suspendirala članico Venezuelo. Tako Venezuela ne more sodelovati na srečanjih in trgovinskih pogajanjih zveze. Razlog naj bi bil, da Venezueli v svojo zakonodajo ni uspelo vključiti  standardov  organizacije  glede trgovine, imigracij in človekovih pravic. Venezuelski vladni vrh pa zadevo vidi kot načrtno izrinjanje levičarske Venezuele iz Mercosurja s strani zveze držav, ki so v zadnjem času dobile desničarske vlade.

Merera Gudina, vodja etiopske opozicije, je bil po vrnitvi v Etiopijo aretiran. Dan poprej je pred člani Evropskega parlamenta pričal o politični krizi in kršitvi človekovih pravic v Etiopiji. Obtožen je bil komunikacije s terorističnimi organizacijami in skupinami proti miru. Etiopija je oktobra zaradi leto dni trajajočih nasilnih protestov razglasila izredne razmere. Proteste so začeli pripadniki dveh največjih etničnih skupin Oromo in Amhara, ki vlado obtožujejo kršenja njihovih kulturnih svoboščin in pravice do zemlje. Problem vidijo v tem, da koalicijo večinoma sestavljajo pripadniki etnične skupine Tigraj, ki sestavlja le šest odstotkov celotnega prebivalstva. Po poročanju vlade je bilo za časa izrednih razmer aretiranih 11000 ljudi.

Predstavniki ruske vlade so se v Ankari sestali s sirskimi uporniki. Namen pogovorov je doseči premirje v Alepu in odpreti koridorje za dostavljanje humanitarne pomoči. Pogajanja s posameznimi predstavniki opozicijskih uporniških skupin so se odvijala že prej. Najnovejšega sestanka v Ankari pa se je udeležilo večje število predstavnikov kot kadarkoli prej, med drugim tudi ena izmed najvplivnejših uporniških frakcij v Alepu Nour al-Din al-Zinki. Na pogajanja vplivajo tudi napetosti med Turčijo in Rusijo, med njimi predvsem Erdoganova izjava, da je turški namen v Siriji izključno v spodkopavanju Asadovega režima. Pogajanja so bila zato že enkrat prekinjena, a se zdaj ponovno nadaljujejo.

Nadaljuje pa se tudi povezovanje Rusije in Turčije na energetskem področju. Turški parlament je ratificiral sporazum o izgradnji Turškega toka, plinovoda, ki naj bi potekal preko Črnega morja in Turčije do Evrope. Gre za dve cevi; prva je namenjena turškemu trgu, druga pa naj bi se nadaljevala do Evrope. Gradnja naj bi se predvidoma začela v naslednjem letu in naj bi bila zaključena do leta 2019. Rusija se je s Turčijo začela pogajati o izgradnji plinovoda preko turškega teritorija po propadu projekta Južni tok. Dogovarjanja o projektu Turški tok so se sicer začela pred dvema letoma, vendar so bila zaradi zaostrenih odnosov med državama začasno zamrznjena. Sporazum mora potrditi še ruski parlament.

V Evropo. Parlament Andore je sprejel ukrep, da bo podatke bančnih računov državljanov Evropske unije avtomatično delil z drugimi državami. Državljani EU so namreč do zdaj uspešno izrabljali status Andore kot davčne oaze, ki teh informacij ni izdajala. Ta ukrep postaja standarden način boja proti davčni utaji in goljufijam; takšno pogodbo so z Evropsko unijo podpisali tudi Monako, Švica in  Lihtenštajn.

Slovenija je bila sprejeta v Evropsko vesoljsko agencijo. Imela bo status pridružene članice. To pomeni, da lahko sodeluje kot nosilka ali izvajalka v večini programov. Državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti predstavi pozitivne učinke naše pridružitve:

Izjava 

Vstop naj bi deloval blagodejno tudi za slovensko znanost. Znanstveniki se nadejajo nadaljnjih investicij v njihovo raziskovanje. V preteklosti je Evropska vesoljska agencija na primer sofinancirala projekt mariborske univerze, ki si prizadeva za izdelavo prvih slovenskih nanosatelitov.

Profesor astronomije Tomaž Zwitter je vstop označil za dobrodošel znak normalnosti, vendar pa svari pred prehitrim samozadovoljstvom nad samim sprejemom v agencijo.

Izjava

OFF so pripravile vajenke Lana, Gea in Tina.