Avstrija je kot prva država stara celine proti ameriškim in nemškim vohunom sprožila pravni postopek zaradi špijonaže proti državi in industriji. Natančneje je tožba uperjena proti nemški obveščevalni službi BND in ameriški ustreznici NSA. Razlog je še vedno aktualna afera, s katero je javnost doumela, da je nemški BND na zahtevek čezlužja svoje obveščevalne zmožnosti uperil proti avstrijskim kolegom. Zgodba je sicer širša, saj večina evropskih obveščevalnih agencij nekritično služi ameriškim interesom. Pričujoči sodni primer se sicer tiče le Avstrije, sprožen pa je bil s strani notranjega ministrstva. Zgodbo nam je orisala avstrijska aktivistka Alexandra Bader.

Izjava.

Alexandra Bader prav tako izpostavlja, da je kljub vedenju, kdo znotraj agencij sodeluje z Američani, postopek sprožen proti takoimenovanimi neznanimi osebami:

Izjava.

Francoski spodnji dom je sprejel sveži zakon o nadzoru, ki ga širše mnoštvo smatra za lokalno ustreznico čezlužniškega patriotskega zakona. Francoski veliki brat bo po novem lahko sledil posameznikom prek geolokacijskih zmožnosti njihovih prenosnih telefonov, jim prestrezal pogovore in imel pravico zbiranja podatkov o obiskih “spornih” spletnih strani. Ravno zadnja točka je najbolj sporna, saj se od internetnih ponudnikov zahteva omogočenje popolnega dostopa do internetnega ožilja.

Ostajamo v Franciji, kjer se mora župan mesta Beziers, ležečega na južni obali, zagovarjati pred javnostjo. Razlog je njegovo naročilo, da se prek imen otrok določi etnično statistiko šolarjev, natančneje, kolikšen del predstavljajo muslimani. Francoski zakoni vsaj zaenkrat še vedno prepovedujejo zbiranje statistik o religiji ali etničnem poreklu.

V evropski trdnjavi so se sočasno pričele tri vojaške vaje, ki zajemajo okrog 20.000 osebja. Estonija trenira s 13.000-imi vojaki, Litva s 3.000-imi, medtem ko vesela družina NATA brusi sablje na Norveškem. To je le zadnje iz mnoštva merjenj vojaških falusov v zadnjih mesecih, uperjenih proti fiktivni grožnji ruskega medveda. Seveda tudi ta ne spi, pred kratkim je imel vojaško vajo z več kot 80.000 udeležencev.

Poljski gorečneži so medtem potrdili obuditev daljno zgodovinskih hotenj. Poljski predsednik Bronislaw Komorowski je podpisal resolucijo o ustanovitvi skupne litvansko-poljsko-ukrajinske brigade. Slednja bo zajemala 4.500 vojakov in delovala zunaj vojaških struktur posameznih držav. Prav tako se bo udeleževala vaj NATA. Kritiki potezo označujejo kot stransko pot za premik Ukrajine bližje sferi NATA.

Naslednja novica odraža dolgoročne plane islamističnih skrajnežev o potrebi po džihadističnem podmladku. Glede na izjavo predstavnika Združenih narodov je 214 žensk, rešenih ujetništva nigerijskega Boko Harama, nosečih. Združeni narodi jim sedaj nudijo zdravstveno in psihološko podporo.

Na cesti v ameriški Nevadi se je pričel prvi preizkus samovozečih tovornjakov v realnem okolju. Zvezna država je izdala dovoljenje za testiranje dvema tovornjakoma družbe Daimler. Predhodno so že opravili 16.000 kilometrov voženj po testnem območju.

Britanska študija o diabetesu tipa dva je osvetlila paradoks. V študijo je bilo zajetih 10.000 bolnikov, presenetljivo pa je dejstvo, da so pacienti z višjim indeksom telesne mase živeli dlje od tistih z nižjim. Seveda v meji razuma, saj je prekomerna debelost še vedno najsmrtonosnejša. Znanstveniki le izpostavljajo dejstvo, da nekaj kilogramov več ni nujno škodljivih.

Po več kot štiridesetih letih prizadevanj muslimanske skupnosti v Sloveniji in glasnih pozivih nasprotnikov po referendumu bo, kot kaže, muslimanska skupnost v Sloveniji le dobila Islamski kulturni center. Prve lopate betona sta namreč simbolično na mesto, kjer bo stal center, položila prvi Ljubljančan Zoran Janković in mufti Nedžad  Grabus. Da Ljubljana potrebuje tovrsten objekt, je poudaril tudi katarski veleposlanik Ali Khalfan Al-Mansouri. Vseh finančnih sredstev za izgradnjo še niso zbrali, celoten center naj bi stal okoli 22 milijonov, do sedaj je bil največji donator prav Katar, ki je prispeval že 15 milijonov evrov.