OFF bosanske diaspore

OFF bosanske diaspore

Aktualno-politična novica
7. 8. 2020 - 15.00
 / OFF

Ameriška zvezna država New York je vložila tožbo za razpustitev skoraj sto petdeset let stare »neprofitne« organizacije Nacionalna orožarska zveza, to je konservativnega lobija za zaščito pravice do posedovanja orožja. Newyorška pravosodna ministrica Letitia James, ki je spisala obtožnico, očita vodstvu orožarske zveze nepooblaščeno uporabo finančnih sredstev organizacije za osebne namene. Natančneje: v zadnjih šestih letih in pol naj bi pod vodstvom dolgoletnega predsednika zveze Wayna LaPierra umanjkalo več kot 54 milijonov evrov, ki so bili preusmerjeni v luksuz in preseravanje predsednikove družine in prijateljev. Nacionalna orožarska zveza je seveda uporabila potezo, ki jo poznajo predvsem tarokisti: kontro. Tako je na zveznem sodišču tožila pravosodno ministrico New Yorka, saj naj bi bilo njeno početje politično motivirano in naj bi kršilo orožarsko svobodo govora. Predsednik Donald Trump je članom orožarskega lobija ob tem svetoval, naj sedež iz New Yorka preselijo v Texas, kjer bodo zagotovo na varnem - pred demokratskimi tožbami, se ve, ne pred vodstvenimi krajami skupnega denarja. 

Napetosti v Šrilanki šest mesecev po velikonočnih bombnih napadih
 / 26. 6. 2019
Bratoma Rajapaksa je uspelo! Po dvakratni prestavitvi parlamentarnih volitev na Šrilanki je Ljudska stranka Šrilanke osvojila 145 od 225-ih poslanskih sedežev, kar ji bo z vsaj petimi zavezniškimi poslanci omogočalo dvotretjinsko, to je ustavno večino v parlamentu. Mahinda Rajapaksa bo po tem, ko ga bo brat, predsednik Gotabaya imenoval za premierja, nadaljeval svoje delo, le da ne bo več zgolj vršilec dolžnosti. Brata, ki sta zaslovela v 37-letni državljanski vojni proti Tamilskim tigrom, si prizadevata za preklic omejitve predsedniških mandatov ter za podreditev policije in pravosodja predsedniški funkciji. Nad zmagoslavjem bratov Rajapaksa je bil najbolj razočaran nekdanji premier Ranil Wickremesinghe, čigar stranka je po izstopu večine članov zadržala zgolj en poslanski sedež od nekdanjih sto šestih.

Srečanje vrha Afrika-EU in militantni menedžement migracij
 / 5. 12. 2017
V Cocodyju, obmorskem mestu na jugu Slonokoščene obale, se je po predvolilnih mahinacijah policija spopadla s protestniki. Volilna komisija je namreč s seznama predsedniških kandidatov na oktobrskih volitvah odstranila predstavnika Slonokoščene ljudske fronte Laurenta Gbagboja. Ta je bil novembra lani obsojen na dvajsetletno zaporno kazen zaradi ropa Centralne banke zahodnoafriških držav po volilni krizi leta 2011 in trenutno v Bruslju čaka na potni list. Poleg Gbagboja je iz volilne tekme prostovoljno izstopil Charles Blé Goudé, prav tako obsojen na dvajsetletno zaporno kazen za zločine po volilni krizi leta 2011, ki se je je sprevrgla v državljansko vojno s tri tisoč žrtvami. Medtem pa se bo za tretji zaporedni mandat potegoval trenutni predsednik Alassane Ouattara, čeprav mu ustava to onemogoča in je tudi sam napovedoval, da ne bo kandidiral. A kot pravi, se je odzval na pozive ljudstva, bolje rečeno svoje stranke, saj je njegov strankarski naslednik in nekdanji premier Amadou Gon Coulibaly prejšnji mesec umrl.

Pobuda za njeno notifikacijo je prispela v državni zbor.
 / 14. 5. 2015
V Avstriji se obeta vzpostavitev nove narodne manjšine. Po tem, ko so ustavno pravico do ohranjanja kulturne identitete  dobili Hrvati, Slovenci, Madžari, Čehi, Slovaki, Romi in Sinti, so si podobne ustavne obravnave zaželeli tudi avstrijski državljani s poreklom iz Bosne in Hercegovine. V ta namen so v Bosanskem akademskem društvu v Avstriji pričeli s poizvedovalno anketo o številu Bosancev, ki bi si tak status želeli. Predsednik akademskega društva Siradj Duhan navede razloge za iniciativo.

Izjava 

Ideja o narodni manjšini je sicer vzniknila že pred dvema desetletjema, opozarja Siradj Duhan.

Izjava

Iniciativa po narodni manjšini je institucionalno obliko prevzela na lanskoletnih volitvah, ko jo je v svoj program vključila leva stranka Zdaj, oziroma nemško Jetzt, nadaljuje Duhan.

Izjava

Agitiranje za manjšino v Avstriji je podprla tudi politika v matični domovini; ministrica za zunanje zadeve Bisera Turković je namreč o nameri obvestila avstrijsko veleposlanico v Sarajevu Ulrike Hartmann. 

O medijih v BiH skozi vzpon in padec časnika Oslobođenje
 / 1. 8. 2020
Pa kar ostanimo v matični domovini bosanske diaspore. Sarajevčani so se s svečano povorko in bridkim pogrebom poslovili od umetniške skulpture Helmuta Lutza z imenom Zvezdna pot v parku Hastahana. Žalujejo vsi rekreativni sprehajalci psov, rekreativni športniki in mladi rekreativni hašišarji. Bojijo se predvsem, da bo uprava občine Sarajevo center z županom Nedžadom Ajnadžićem na čelu mestu odvzela že tako osamljeno zeleno površino. Naj Zvezdna pot na Marijinem dvoru počiva v miru.

Plitka država slavi zmago v bitki na zahodni meji. Okrožno državno tožilstvo v Kopru je zavrglo naznanjeno kaznivo dejanje kršitve 266. člena kazenskega zakonika. Prosto po birokratsko-slovenskem slovarju to pomeni, da ne bo obtožilo vojaka, ki je v bližini slovensko-italijanske meje domnevno uperil puško v državljana Italije in pripadnika slovenske narodne manjšine Daniela Malalana, mu odvzel prostost in ga legitimiziral, čeprav za to ni pristojen. Malalanu tako preostane le, da sam sproži kazenski postopek, Slovenska vojska pa bo izsledke notranje preiskave predstavila, ko bo zadeva pravnomočno zaključena. 

nekjek
Neprimerna izbira Hrvaške za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov
 / 8. 4. 2020
Ministrstvo za infrastrukturo je odprlo javno razpravo o noveli Zakona o financiranju razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganju radioaktivnih odpadkov, ki bo trajala do konca meseca. Gre za osnutek ureditve postopkov, predvsem finančnih, za razgradnjo jedrske elektrarne, ko bo ta leta 2043 prenehala z obratovanjem. Razgradnja bo stala več kot milijardo in pol evrov. V ta namen sta vladi Hrvaške in Slovenije od leta 2004 v sklad vplačevali dobrih 28 milijonov evrov letno, kot je predvideval program slovenske Agencije za radioaktivne odpadke in hrvaške Agencije za posebni otpad. Kasneje je bil del financiranja sicer preusmerjen na oba lastnika, Gen energijo in družbo Hrvaško elektrogospodarstvo, in sicer po trideset oziroma petinpetdeset centov na vsako prevzeto kilovatno uro električne energije. Tak sistem bo sicer z novim predlogom šele uzakonjen, ceno kilovatne ure pa bo določila slovenska vlada.

 

Oddajo so omogočili: Prokleti nitkovi AAAAAAAAAAAAAAAA

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness