Današnji informativni program začenjamo v Siriji. Mesti Damask in Homs je včeraj stresala serija bombnih napadov, za katere pa je že prevzela odgovornost Islamska država. V četrti Zahra v mestu Damask je več bomb odjeknilo v bližini pomembnega šiitskega svetišča Sajida Zeinab in zahtevalo 63 žrtev. Pred tem je v mestu Homs razneslo še avtomobil bombo, v dogodku pa je po do sedaj znanih podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice umrlo 57 ljudi. Po poročanjih vladne tiskovne agencije SANA pa so številke umrlih še višje. Bombna napada predstavljata enega hujših napadov na vladna mesta, zadnji napad v Homsu pa se je zgodil le dan potem, ko je režimska vojska ob pomoči ruskih prevzela več vasi v predmestju Alepa in prevzela nadzor nad avtocesto, ki povezuje Alepo in Rako. Prav tako so podporniki Bašarja al-Asada zavzeli več strateško pomembnih položajev na poti proti Raki, ki predstavlja trdnjavo Islamske države v Siriji.

Napada v Damasku in Homsu sta se zgodila na isti dan, ko je ameriški zunanji minister John Kerry sporočil, da je bil dosežen okviren dogovor glede prekinitve ognja. Prav tako pa je napovedal pogovore ameriškega in ruskega predsednika o uresničenju dotičnega dogovora. Po poročanju Al Džazire pa je tudi več članov Sirske opozicije sporočilo, da so pripravljeni na možen dogovor o umiritvi razmer ob izpolnjenih pogojih, da bodo dogovor strogo upoštevali tudi režimske sile in njeni zavezniki ter da bo odstranjena blokada mest in dovoljena dostava potrebne pomoči. Sirski predsednik Bašar al-Asad se je v intervjuju za španski časnik El Pais na možnost prekinitve ognja previdno odzval z besedami, da je vlada nanj pripravljena le v primeru zaveze, da uporniki in njihova podpornica Turčija tega ne bodo izkoristili za okrepitev svojih položajev.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Libanonski pravosodni minister Ašraf Rifi je ponudil svoj odstop z utemeljitvijo, da vlado premočno obvladuje volja organizacije Hezbolah. V svoji obrazložitvi je zatrdil, da je organizacija, navajamo, “izkoristila to vlado, da učvrsti svoj projekt male države. Želi izkoristiti vlado, da bi razširila svoj nadzor nad državo in vladnimi odločitvami”, konec navedka. Odločitev ministra je sledila le dva dni potem, ko je Savdska Arabija ustavila vojno pomoč Libanonu v vrednosti treh milijard ameriških dolarjev zaradi sodelovanja Hezbolaha na strani sirskega režima.

Nadaljujemo v protestno razpoloženi Indiji. Po tednu dni protestov pripadnikov kaste Jat,  ki so v zadnjih dneh zahtevali 16 žrtev, protestniki pa so zažgali več trgovin, vladnih poslopij ter zasedli avtocesto, so predstavniki skupnosti pristali na vladno ponudbo za rešitev položaja. Kasta Jat, ki sicer velja za enega višjih slojev družbe, je v zadnjem času ostro nastopila proti vladnemu programu, ki je uveljavil kvote za javne službe. Te so zagotovile, da so državne institucije morale zaposlovati delež pripadnikov nekdaj nižje kaste Dalitov in ostalih ogroženih skupin. Predstavniki skupine Jat so sicer že poskusili, da bi država kasto uvrstila v kategorijo socialno ogroženih in tako zagotovila mesto v programu pozitivne diskriminacije, vendar je poskus leta 2014 zavrnilo indijsko vrhovno sodišče. Predstavnikom kaste Jat, ki jo večinoma sestavlja sloj zemljiških posestnikov, je ob zadnjih protestih le uspelo pridobiti določene koncesije s strani oblasti. Regijska vlada Harayane, v kateri je skupnost najštevilčnejša, je napovedala pripravo zakona, ki bi ugodil določenim zahtevam, indijska zveza pa je napovedala oblikovanje posebnega odbora za reševanje tožb omenjene kaste.

Okoli 28 tisoč protestnikov se je zbralo pred japonskim parlamentom v znak protesta gradnji novega ameriškega mornariškega vojaškega oporišča na obalnem območju Henoko na otoku Okinava. Namen novega oporišča je sicer preselitev stare baze v mestu Ginovan na manj poseljeno območje.

Nadaljujemo z novicami Balkana. Evropski in ameriški ambasador sta predsedniku makedonske prehodne vlade Emilu Dimitrievu poslala skupen javni poziv o preložitvi datuma predčasnih volitev. Za aktualni datum volitev sicer velja 24. april in je bil sklenjen kot rezultat pogajanj makedonskih političnih strank, vendar pa je že sredi januarja največja opozicijska stranka Socialdemokratska zveza Makedonija zagrozila z bojkotom volitev, njen predsednik Zoran Zaev pa s ponovnimi uličnimi protesti. Ambasadorja kot razlog za prestavitev datuma volitev navajata ugotovitve svetovalcev in Državne volilne komisije, da za izvedbo pravičnih volitev niso bile uresničene potrebne reforme, dogovorjene v tako imenovanem Pržinskem sporazumu. V pismu sta podpisnika izpostavila tudi neizvedeno medijsko reformo. Kot predlog možnega novega datuma sta izpostavila 5. junij, datum, ki so ga voditelji opozicijskih strank že ponudili na pogajanjih.

Makedonske obmejne varnostne sile so včeraj začele zavračati afganistanske begunce. Do nedavnega je namreč veljal dogovor, da je prehod meje omogočen Sircem, Iračanom in Afganistancem, vendar pa so makedonske oblasti slednjim zavrnile prehod z utemeljitvijo, da naj bi podobno odločitev sprejela tudi Srbija. Zaradi dodatnih zaostritev na makedonski meji pa so grške oblasti odložile prevoz 4.000 beguncev iz pristanišča Pirej do severne meje z Makedonijo.

Pred poslopjem nekdanjega Baumaxa v Šenčurju je v soboto potekal protestni shod proti morebitnemu begunskem centru. Med vidnimi udeleženci je bilo mogoče opaziti poslance SDS-a Žana Mahniča, Branka Grimsa in Andreja Čuša, poslanca NSi Jerneja Vrtovca ter nekdanjega tržiškega župana Pavla Ruparja. Ljudske manifestacije nestrpnosti so očitno postale priložnost za nabiranje političnih točk v času, ko se začenja teden obeležitve izbrisa več kot enega odstotka prebivalstva iz registra državljanov.

Ponovno pa svoja vrata odpira kranjski Trainstation Squat, ki je bil od lanske jeseni zaprt po odločbi Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, da namembnost prostora ne ustreza dejavnosti, ki se v izvajajo v prostorih. Za današnji OFF zaključi Darjan Kruševac iz kolektiva Subart.

Izjava.

Avtor fotografije: Matevž Čebašek