Zgornji dom francoskega parlamenta je izglasoval zakon, ki bo vladi predsednika Emmanuela Macrona omogočil izpeljati reformo trga dela z vladnimi odloki namesto s parlamentarnim postopkom. Predvidena reforma naj bi v roku enega meseca predvsem zmanjšala vlogo kolektivnega pogajanja delavcev znotraj panog, znižala odpravnine in domnevno uvedla večjo socialno varnost za odpuščene delavce. Podrobnosti napovedane reforme niso znane, drugi največji francoski sindikat CGT pa je že napovedal proteste v sredini septembra. Macronova vlada je tarča sindikalnih kritik že od konca junija, od zmanjšanja stanovanjskih subvencij, ki so prizadele predvsem najrevnejše in študente.

Italijanski parlament je odobril odpravo patruljne vojaške ladje Comandante Borsini v libijske teritorialne vode, domnevno v pomoč libijski obalni straži pri omejevanju migracij čez Sredozemlje. Za pomoč naj bi po zagotovilih italijanskega premierja Paola Gentilonija prejšnji teden zaprosil predsednik libijske vlade, ki jo priznavajo Združeni narodi, Fayez al-Sarraj. Ta ni odobril prvotnega načrta misije šestih italijanskih vojaških ladij v libijskih teritorialnih vodah. Misijo je javno obsodila nevladna organizacija Human Rights Watch, ki je Rim opozorila, da prispeva h kršenju človekovih pravic prosilcev za azil in da mora razkriti, kam namešča prestrežene migrante.

Medtem pa je italijanska policija po nalogu sicilijanskega generalnega tožilca na otoku Lampedusa zasegla ladjo nemške nevladne organizacije Jugend Rettet. Nevladna organizacija, ki pri reševanju migrantov na centralni sredozemski poti sodeluje od maja 2016, namreč ni hotela podpisati dvanajstih zavez k reševanju migrantov, ki jih od konca julija od reševalcev zahteva italijansko ministrstvo za notranje zadeve. Najbolj sporni zavezi sta neomejena prisotnost italijanske policije na reševalnih plovilih in prepoved premeščanja migrantov z enega plovila na drugega. Slednjemu je zlasti nasprotovala nevladna organizacija Zdravniki brez meja, ki je prav tako zavrnila podpis novega kodeksa.

Romunsko ministrstvo za zdravje je napovedalo predlog zakona o obveznem cepljenju, po katerem bi bili v letu 2019 kaznovani starši in zdravstveni delavci, ki otrok ne bi hoteli cepiti skladno s programom. Necepljenim otrokom bi bil prepovedan vpis v javni vrtec in šolo, starši pa bi bili najprej opozorjeni, potem pa oglobljeni do višine približno 2 tisoč evrov. Predlog zakona predvideva tudi globo za zdravstvene delavce in institucije. Romunija se sicer od konca lanskega leta sooča z izbruhom ošpic - do sedaj je zbolelo približno 8 tisoč in umrlo 32 okuženih, raven precepljenosti otrok do dveh let pa je namesto nad 95 odstotkov zgolj 86 odstotkov. Romunija je že lani premaknila priporočeno prvo dozo cepljenja proti ošpicam s starosti dvanajst mesecev na osem, bolezen pa se je razširila tudi v sosednji Madžarsko in Srbijo.

V Berlinu se je srečanje voditeljev avtomobilskih podjetij Volkswagen, BMW, Mercedes, Opel in Ford s predstavniki nemške vlade na temo škodljivih izpustov dizelskih vozil zaključilo s sklepom, da bodo v vozila vgradili novo programsko opremo. V približno 5 milijonov nemških avtomobilov na dizelski pogon nameravajo vgradili elektronski nadzorni sistem, ki naj bi po zagotovilih avtomobilskih proizvajalcev zmanjšal izpuste dušikovih oksidov za 30 odstotkov. Srečanje na temo dizelskega onesnaževanja je sledilo odločitvi upravnega sodišča v Stuttgartu konec julija, ki je mestnim oblastem naložilo obvezno zmanjšanje škodljivih izpustov v mestu v prid javnega zdravja. Prav tako je razsodilo, da predvidena prepoved uporabe avtomobilov na dizelski pogon v začetku leta 2018 ni v nasprotju z evropskim pravnim redom. Nevladna organizacija Združenje za ohranitev okolja in narave, ki je sprožila tožbo pred upravnim sodiščem, pa opozarja, da zgolj programske rešitve ne zadostujejo in da bi bilo potrebno poseči v samo zgradbo dizelskih avtomobilov. Za tolažbo je nemško okoljsko ministrstvo obljubilo, da bo 250 milijonov evrov vložilo v javni prevoz.

Brazilski kongres je glasoval proti korupcijskim obtožbam, usmerjenim proti predsedniku Michelu Temerju. Trenutnemu predsedniku lahko vrhovno sodišče sodi samo v primeru, da to odobri kongres. Opozicija s socialdemokratsko stranko na čelu, ki je glasovanje sprožila, bi za odobritev sojenja in suspenz Temerja potrebovala dvotretjinsko večino od 513 poslancev.  Proti Temerju je glasovala le slaba polovica poslancev. Tožilstvo aktualnega predsednika, ki mu mandat poteče v sredini septembra, sicer bremeni jemanja podkupnine iz strani največjega mesnopredelovalnega podjetja v državi. Generalni državni tožilec je napovedal, da bo proti predsedniku vložil vsaj še dve obtožnici. Spomnimo, da je Temer predsedniški položaj zasedel po tem, ko je kongres izglasoval odstavitev nekdanje predsednice Dilme Rousseff zaradi vmešavanja v prikaz stanja državne blagajne. Od takrat so iz Temerjeve vlade zaradi obtožb o korupciji izstopili že trije ministri, vključno z ministrom za transparentnost. Obtožbe o korupcivnih dejanjih bremenijo tretjino trenutnega ministrskega kabineta.

Ameriška vlada je objavila, da imetniki ameriških potnih listov ne smejo več prosto potovati v Severno Korejo. Uporaba ameriškega potnega lista pri poskusu vstopa bi pomenila kaznivo dejanje. Prepoved potovanja, ki bo stopila v veljavo 1. septembra, predvideva izjeme samo za novinarje in delavce Rdečega križa, ni pa znano, kakšna bo usoda nekaj deset ameriških državljanov, ki poučujejo na edini severnokorejski zasebni univerzi. Do sedaj je Severno Korejo obiskalo okoli tisoč ameriških državljanov letno.

Poljska vlada napoveduje, da bo od Nemčije zahtevala reparacije zaradi škode, povzročene v drugi svetovni vojni. Poljska se je sicer reparacijam leta 1953 odpovedala, a je obrambni minister to odločitev razglasil za neveljavno, saj jo je sprejela “sovjetska marionetna država”. Vodja vladajoče stranke Zakon in pravičnost Jaroslaw Kaczynsky pa je za desničarski radio Marija povedal, da se Poljska pripravlja na zgodovinsko protiofenzivo.

Zaključujemo pa z vestjo o boju nemških pastafarijancev proti verski diskriminaciji s strani zvezne države Brandenburg. Pastafarijanci so izgubili tožbo, ki so jo vložili na višje okrožno sodišče v Frankfurtu, v kateri so zahtevali priznanje svojega statusa ideološkega združenja. Nemška zakonodaja namreč omogoča uradno priznanim ideološkim združenjem v javnem interesu, kamor spadajo verske skupnosti, pravico do javnega oglaševanja verskih obredov ob krajevnih prometnih tablah. Pripadniki Cerkve leteče špagetne pošasti so table, kjer oglašujejo nedeljsko petkovo špagetno mašo, postavili ob vhodu v mesto Templin, a so jih morali po protestih protestantske, katoliške in evangeličanske verske skupnosti umakniti.

Rojstni kraj kanclerke Angele Merkel tako ostaja uradno še naprej brez blagoslova leteče špagetne pošasti.