Kiribati, otoška država v Mikroneziji, je prekinila diplomatske stike z vlado Tajvana. Po Salomonovih otokih in Tuvaluju je to že tretja otoška država, ki je ta teden podprla zahteve Ljudske republike Kitajske po politični združitvi otoka s celino. Predstavniki Republike Kitajske, kot se uradno imenuje vlada Tajvana, so že prekinili diplomatske odnose s Kiribatijem in iz glavnega mesta Tarave umaknili veleposlanika. Po odločitvi kiribatijske vlade s Tajpejem stike tako vzdržuje le še 12 polnopravnih članic OZN. Glavna kiribatijska opozicijska stranka Boutokan te Koaua [butUkan te koAua] je obsodila potezo vlade in jo označila za nedemokratično, saj naj bi pred zadnjimi volitvami vlada obljubila, da bo z vlado v Tajpeju ohranila dobre odnose. 

Bolgarska državna naftna družba Bulgartransgaz je dosegla dogovor o gradnji novega plinovoda, ki bo prek bolgarskega ozemlja povezal turško in srbsko plinovodno omrežje. Nov plinovod bo del obsežnega novega plinovodnega omrežja, imenovanega TurkStream oziroma Turški tok, ki bo ruski zemeljski plin v evropske države dobavljal mimo Ukrajine. Bolgarski plinovod, ki ga bo gradilo podjetje Arkad Engineering iz Saudove Arabije, bo dobavljal plin v Bolgarijo, Srbijo, Avstrijo in Madžarsko. To je že drugi veliki plinovodni projekt bolgarske vlade, ki je v začetku letošnjega leta v sodelovanju z grško vlado začela gradnjo novega plinovoda do pristanišča v grškem Aleksandropolisu.

Peter Magombeyi, predsednik zimbabvejskega zdravniškega sindikata in aktivist, je po domnevni ugrabitvi ponovno na varnem. Kot pravi, so ga prejšnji petek trije moški pretepli in ugrabili, nato pa v ujetništvu mučili. Njegova ugrabitev je sprožila obširne proteste v državi in splošno stavko zdravnikov v glavnem mestu Harare, zaradi česar naj bi ga ugrabitelji tudi izpustili na prostost. Pred ugrabitvijo je Magombeyi organiziral več protestov in stavk zaradi slabih delovnih pogojev in nizkih plač v zdravstvenem sektorju. Po besedah stavkajočih pri prevozu na delo za gorivo v enem tednu porabijo približno osemdeset odstotkov povprečne mesečne zdravniške plače. Zimbabvejska vlada in policija sta za ugrabitev obtožili opozicijske stranke in jo označili za zaigrano.

V izgnanstvu v Saudovi Arabiji je umrl nekdanji tunizijski predsednik Zine El Abidine Ben Ali, ki je državi vladal med letoma 1987 in 2011. Takrat so protesti proti njegovi vladi v Tunisu sprožili tako imenovano arabsko pomlad, val protestov in revolucij, ki so zajeli večino arabskega sveta. Ben Ali je ob izbruhu nemirov pobegnil v Saudovo Arabijo, kjer je z družino živel v strogi tajnosti. Med njegovo odsotnostjo so ga v domovini na treh sojenjih obsodili na dolgoletne zaporne kazni zaradi zlorabe položaja in korupcije. V Tuniziji so sicer ta teden potekale druge predsedniške volitve po tranzicijskem obdobju, ki je sledilo omenjeni revoluciji.

Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti prizemljila dve letali Adrie Airways tipa Bombardier CRJ900. Adria je letali namreč najela od družbe Trident Aviation Leasing Services, ki je omenjeni letali ta teden zaradi neplačevanja obveznosti zasegla. Kot so na sestanku s predstavniki agencije povedali vodilni v Adrii, so ostale letalske operacije družbe vsaj za zdaj varne. Zaradi težav z letali so sicer danes odpovedali več letov v Švico, Avstrijo in Nemčijo. Poleg omenjenega postopka agencija sicer vodi tudi postopek za ohranitev operativne licence Adrie Airways. 

Islamski kulturni in verski center oziroma ljubljanska džamija je danes prejela uporabno dovoljenje za stavbo na Parmovi. Stavba naj bi bila po besedah tajnika Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji Nevzeta Porića dokončno opremljena do konca leta, ko bi se lahko v stavbi začele tudi molitve. Slavnostno otvoritev in uradno odprtje džamije pa po besedah muftija Nedžada Grabusa načrtujejo ob koncu muslimanskega postnega meseca maja 2020. Kot so povedali predstavniki slovenske islamske skupnosti, so zagotovili že vse potrebno financiranje za objekt, tako da morajo samo še izpolniti vse predvidene pogodbene obveznosti za njegovo dokončanje.

Enake sreče pri stabilnosti financiranja pa nimajo izvajalci socialnovarstvenih programov, zato so v društvu Šent danes organizirali krizno tiskovno konferenco z naslovom “Ali se obeta konec socialnovarstvenih programov?”. Za kakšne programe gre, opiše magistrica Suzana Puntar, predsednica društva Projekt Človek:

izjava

Takšnih strokovnih delavcev pa si organizacije, ki se ukvarjajo z izvajanjem socialnovarstvenih programov, ne morejo privoščiti. Vlada na področju socialnovarstvenih programov namreč še vedno ni odpravila varčevalnih ukrepov, uvedenih leta 2011, zaradi katerih imajo delavci v organizacijah deset odstotkov manjše plače od tistih pred njihovo uvedbo. Nov vladni proračun na tem področju ne predvideva nobenih sprememb, zato se v stroki bojijo množičnega odhoda strokovnih delavcev, ki bi močno ohromil izvajanje omenjenih programov.

Iz osebnih razlogov je odstopil Iztok Purič, minister brez listnice za razvoj in kohezijsko politiko. Purič je vodenje ministrstva prevzel po odstopu Marka Bandellija, svoje delo na ministrstvu pa sicer ocenjuje kot dobro in posebno poudarja doprinos k digitalizaciji dela ministrstva.