OFF brez pomoči

OFF brez pomoči

Aktualno-politična novica
20. 9. 2016 - 15.00
 / OFF

Informativni blok začenjamo v Demokratični republiki Kongo. V protestu, na katerem so trenutnega predsednika Josepha Kabilo pozvali k odstopu, je v prestolnici države Kinšasa po uradnih podatkih umrlo 17 ljudi, vendar pa opozicija opozarja, da je bilo zaradi streljanja policije mrtvih vsaj 50 ljudi. V poprotestnih izgredih so iz ponedeljka na torek zagoreli tudi prostori treh opozicijskih skupin. Razlog za demonstracije je odločitev državne volilne komisije, da predsedniške volitve, ki naj bi se zgodile letošnjega novembra, še ne bodo mogoče. Odločitev ni presenetljiva, saj je predsedniški kabinet že pred časom napovedal prestavitev volitev. Opozicijske skupine zato obtožujejo Kabilo, da s predsedniškimi volitvami zavlačuje, saj želi umetno podaljšati svoje vladanje preko ustavno omejenih dveh mandatov.

 

Podporniki aktualnega predsednika in nekatere opozicijske skupine so v pogajanjih pristale na prestavitev volitev v naslednje leto. Pravosodni minister Thambwe Mwamba je javno izjavil možnost oblikovanja prehodne vlade, ki bi vključevala predstavnike opozicije, vendar so njeni najpomembnejši predstavniki pogovore doslej bojkotirali. Kot razlog za neizvedbo volitev oblast sicer navaja zastarele volilne imenike, ki naj bi izključevali dobršen del prebivalstva. Glavni opozicijski kandidat in nekdanji zaveznik Kabile, poslovnež in politik Moise Katumbi še vedno ostaja zunaj države, ki jo je bil prisiljen zapustiti uradno zaradi zdravstvenih razlogov, vendar iz tekme po zadnjih izjavah ne izstopa. V kolikor med političnimi skupinami ne pride do sporazuma, bi po sedaj veljavni zakonodaji predsednik Kabila svoj položaj moral zapustiti do 19. decembra. Podporniki aktualne oblasti so demonstracije v znak podpore svojemu predsedniku že napovedali za prihajajoči konec tedna.

Sirija. Vladna in ruska letala so včeraj kmalu po končanju sicer večkrat kršenega začasnega premirja napadla konvoj humanitarne pomoči v bližini mesta Urm al-Kubra, ki se nahaja zahodno od Alepa. Konvoj je organiziral sirski Rdeči polmesec, ki je na območje pod nadzorom upornikov redno dostavljal dobrine. V napadu naj bi bilo uničenih vsaj 18 tovornjakov in ubitih 12 njihovih prostovoljcev, na dogodek so se odzvali tudi Združeni narodi, ki so zaenkrat suspendirali prihod svojih tovornjakov v državo. Ruska stran se je na nesrečni dogodek odzvala z utemeljitvijo, da je bil konvoj nenačrtno napaden v povračilni ofenzivi. Kmalu po koncu premirja naj bi namreč uporniške sile napadle vladne položaje na jugozahodnem delu mesta. Poleg zadnjega incidenta, za katerega odgovornost nosita ruska in vladna stran, situacijo zapleta še sobotni dogodek, ko so ameriška letala nevede zadela postojanko sirske vojske v bližini mesta Deir Ezor.

Turčija. Nedavno smo poročali o turškem suspenzu več kot 11.000 učiteljev zaradi domnevnih povezav z Delavsko stranko Kurdistana. Danes pa lahko poročamo, da je bilo zaradi obtožb terorizma preko celotne države odpuščenih 28.000 učiteljev, dodatnih 10.000 pa jih je v preiskavi.  Namestnik premierja Nurettin Canikli je še dejal, da se je na svoje mesto po nedvomno podrobnih preiskavah in zaslišanjih vrnilo 455 njihovih kolegov, ki so bili krivde oprani. Široka turška definicija terorizma, ki jo Erdoganova oblast pragamtično uveljavlja, je služila množičnim čistkam po neuspelem državnem udaru. Takoj po 15. juliju je namreč bilo začasno zaprtih 15 univerz in okoli 1000 srednjih šol zaradi domnevnih povezav z Erdoganu sovražnim klerikom Fethulahom Gülenom. Čistka po poskusu udara je prizadela vsaj še 100.000 javnih uslužbencev, 40.000 ljudi pa je bilo zaradi suma sodelovanja pridržanih.

Nadaljujemo v Evropi. Podkancler in gospodarski minister Nemčije Sigmar Gabriel, ki je nedavno dobil precej medijske pozornosti zaradi izjave o zaustavitvi pogajanj okoli prostotrgovinskega sporazuma TTIP, je dobil podporo domačih socialdemokratov za potrditev prostotrgovinskega sporazuma CETA med EU in Kanado. Levosredinska koalicijska stranka SPD je trgovinski sporazum s Kanado potrdila navkljub 180.000-glavim sobotnim protestom v več nemških mestih. Podpora koalicijske partnerice krščanskih demokratov povečuje možnosti za podpis Cete na srečanju vrha EU-Kanada, ki se ima zgoditi konec oktobra. Svoje nasprotovanje sta jasno izrazili zgolj Romunija in Bolgarija, ki obljubljata veto, v kolikor Kanada ne bo umaknila zahteve po vizi za vstop njunih državljanov v državo.

Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju pritrdili prošnji Bosne in Hercegovine za pridobitev statusa kandidatke za članstvo. Prošnjo so predstavniki Bosne in Hercegovine oddali že februarja letos, pričakujejo pa, da bi status pridobili tekom naslednjega leta. Ministri so še pozvali komisijo, naj pripravi vprašalnik, na osnovi katerega bi ocenila pripravo države za sprejem evropskega pravnega reda. Po njegovi izpolnitvi in pozitivni oceni komisije pa bi o pridobitvi statusa kandidatke in začetku pristopnih pogajanj glasoval Svet Evropske unije.

Pred nedeljskim referendumom o praznovanju dneva Republike srbske je ruski ambasador v Bosni in Hercegovini Petar Ivancov izrazil podporo oblasti pod vodstvom Milorada Dodika. Referendum je kot neustaven že razglasilo ustavno sodišče, prav tako tudi praznovanje tega praznika, saj naj bi diskriminiralo nesrbsko prebivalstvo Republike srbske. Odločitev vlade Milorada Dodika, ki vztraja, da bo referendum kljub temu izveden, sta že obsodili Evropska unija in Zduržene države Amerike. Podporo referendumu v Republiki srbski je odklonil tudi srbski premier Aleksandar Vučić.

Črna gora. Tri najpomembnejše albanske stranke Forca, Zveza Albancev in Albanska alternativna stranka so napovedale skupen nastop na parlamentarnih volitvah. Združene naj bi po njihovih napovedih dosegle večji uspeh in v parlament pripeljale vsaj enega poslanca več. Albanska populacija v Črni gori predstavlja slabih 5 odstotkov prebivalstva, koalicija strank, osnovanih na etnični osnovi, pa se je zavezala k okrepljenemu boju za pravice albanske skupnosti v Črni gori.

V javno razpravo vstopa novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Ta bi med drugim ukinila zaznambo na nepremičnino v lasti tistega, ki je prejemal varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč. Gre za določbo, zaradi katere so se mnogi slednjima raje odpovedali, ker bi namreč prejemanje pomoči pomenilo odplačilo le-te na osnovi vrednosti nepremičnine ali njen prehod v last države. Tveganje revščine je zaradi takšnega ukrepa predvsem med upokojensko populacijo po letu 2012, ko je ta začel veljati, močno naraslo. Po predlogu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi takšen ukrep po novem veljal zgolj v primerih, ko bi nepremičnina presegla vrednost 120.000 evrov in bi lokalni center za socialno delo presodil, da si oseba z uporabo nepremičnine ne more zagotoviti potrebnih sredstev, in še to le po preteku dveh let prejemanja pomoči. Prav tako se bodo umaknile vse zaznambe za nazaj. Predlog novele bo v javni razpravi 30 dni.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Rusija zavrača odgovornost za napad na konvoj humanitarne pomoči. Tukaj bi bilo fino bit bolj natančen.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.