Off Camerona, Obamovih obljub in novega leakanega poglavja TTIP

Off Camerona, Obamovih obljub in novega leakanega poglavja TTIP

Aktualno-politična novica
12. 7. 2016 - 15.00
 / OFF

Britanski premier David Cameron je danes odvodil zadnji sestanek svoje vlade. Potem ko je včeraj iz tekme za vodenje konzervativne stranke in s tem premierski položaj izstopila Andrea Leadsom, je namreč edina kandidatka postala obrambna ministrica Theresa May. Poslanci so se hitro zganili in jo brez predvolilne kampanje izvolili za svojo novo predsednico, Cameron pa je obljubil, da bo odstopil že jutri in tako vodenje države predal May. Ta je v svojem prvem nagovoru obljubila, da bo njena vlada iz Velike Britanije naredila gospodarstvo, ki bo služilo delovnim ljudem, in upoštevala referendumsko voljo Britancev ter izstopila iz Evropske unije. Čeprav torijci veljajo za stranko kapitala, naj za njeno vlado to ne bi pomenilo odnosa po načelu “anything goes”.

Potem ko je Brexit minil, največja grožnja za evroobmočje postaja Italija. Vlada Matea Renzija se namreč neuspešno pogaja z evropskupino, ki ne dovoli, da bi Italija svoje banke reševala mimo precej ozkih pravil. Največja italijanska banka je tako samo včeraj izgubila 4 odstotke svoje vrednosti na borzah, od 23. junija pa je vrednost njenih delnic padla kar za tretjino. Težava so slaba posojila, ki jih je v italijanskem bančnem sektorju kar za petino oziroma 360 milijard evrov, kar predstavlja tretjino vseh slabih posojil v evroobmočju. Poleg tega je Mednarodni denarni sklad danes objavil poročilo, v katerem opozarjajo, da bo Italija predkrizni bruto domači proizvod dosegla šele čez deset let, v tem času pa ostaja zelo ranljiva za različne ekonomske šoke.

Ameriška administracija je napovedala, da bodo v Irak poslali dodatnih 560 vojakov in tako skupno število dvignili na skoraj pet tisoč. Novi vojaki naj bi sodelovali pri gradnji vojaške baze v okolici nedavno osvojenega letališča Qayara, ki bo odskočna deska za naskok na Mosul pod vladavino Islamske države. Nova napotitev vojakov je bila oznanjena le tri mesece po zadnji tovrstni pošiljki pomoči, ko je aprila ameriška vlada 200 vojakov poslala kot podporo naporom iraške vojske pri prebijanju do Mosula. Ameriški predsednik Barack Obama tako svoj mandat zaključuje z neizpolnjeno obljubo o ameriškem umiku iz Afganistana in Iraka, še več, zapletel se je tudi v vojno v Siriji.

Taisti Obama je na sestanku z različnimi policijskimi združenji dejal, da je šlo pri nedavnem napadu na policiste v teksaškem Dallasu za napad iz sovraštva - tako imenovani hate crime, kar prinaša tudi težje kazni. Napad je primerjal s strelskim pohodom Dylana Roofa, ki je ubil devet temnopoltih Američanov in dejal, da bi bil dalaški strelec Micah Johnson preganjan zaradi zločina iz sovraštva, če bi preživel. Definicijo zločina iz sovraštva je tako precej razširil, saj je do sedaj za tovrsten zločin veljalo dejanje, storjeno proti pripadnikom posamezne vere ali ljudem neke etnične pripadnosti, ne pa proti neki poklicni skupini. S tem se Obama udinja vse glasnejši propagandi “Blue Lives Matter”, v prevodu “Policijska življenja štejejo”, ki je še posebej po dogodkih v Dallasu dobila krila.

Gibanje za pravice Afroameričanov Black Lives Matter pa je medtem ob nadaljevanju protestov po vsej državi izdalo manifest z desetimi točkami. Z njim želijo omejiti policijsko rasno profiliranje in zmanjšati nevarnost za državljane, ki se srečujejo z modrimi angeli. Tako med drugim pozivajo k ukinitvi politike strogega kaznovanja manjših prestopkov, s katerim naj bi preprečili kriminalna dejanja. Predlagajo uvedbo neodvisnih komisij, ki bi namesto policijskih oddelkov določile primerne sankcije za neustrezna ravnanja policistov. Sestava policije bi po njihovem morala odražati rasno sestavo skupnosti, v kateri delujejo, vsi policisti bi morali na sebi nositi kamere, policija pa bi morala prenehati uporabljati vojaško opremo. Spomnimo, ravno pri strelcu v Dallasu je policija prvič uporabila vojaškega robota, na katerega je namestila plastični eksploziv in napadalca preprosto razstrelila.

Venezuelska vlada je naznanila, da bo zasegla tovarno podjetja Kimberly-Clark, kjer proizvajajo robčke, plenice in ostale higienske pripomočke. Podjetje je namreč zaradi inflacije in oteženega uvoza surovin prekinilo proizvodnjo, približno tisoč zaposlenih pa je nato tovarno zasedlo in od vlade zahtevalo, da nadaljuje proizvodnjo. Medtem je tudi ameriška banka Citibank sporočila, da bo zaprla račune, ki jih pri njih za transakcije v tujino uporablja venezuelska centralna banka. Maduro je tudi to potezo označil za del imperialne vojne. Ob tem je včeraj najavil začetek novega mega projekta, s katerim bo Venezuela poskušala diverzificirati svoje gospodarstvo in povečati odpornost na nihanje cen glavnega produkta - nafte. Na treh glavnih področjih - živilsko prehrambeni industriji, farmacevtski industriji in kovinski industriji - bo venezuelska vlada tudi s pomočjo vojske na za zdaj še ne razjasnjen način zagnala proizvodnjo in distribucijo, s čimer bodo po lastnih besedah zadali protiudarec ekonomski vojni proti bolivarijanski revoluciji.

Človekoljubna organizacija Human Rights Watch je objavila poročilo, v katerem opozarja, da turške oblasti na kurdskem jugovzhodu države omejujejo dostop neodvisnim preiskovalcem. Združene narode so zato pozvali, naj pri turških oblasteh zahtevajo dovoljenje in nato odprejo preiskavo zločinov vključno z izvensodnimi poboji, množično razselitvijo in uničevanjem lastnine. Vse to naj bi po trditvah Human Rights Watch zagrešile turške varnostne sile od začetka vojaških operacij avgusta lani, s katerimi naj bi območje počistili pripadnikov Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, in njihovih podpornikov.

Stalno arbitražno sodišče v Hagu je razsodilo v arbitražnem postopku, ki so ga Filipini sprožili proti Kitajski glede akcij v Južnem kitajskem morju. Sodišče je odločilo, da Kitajska nima pravne podlage za zahtevo po skoraj celotni površini Južno kitajskega morja. Sodišče sicer ni razsojalo o tem, katera država ima suverenost nad temi območji, temveč je zgolj ugotavljalo status tamkajšnjih geografskih značilnosti. Te se ločijo na otoke, skale in čeri, vsaka izmed njih pa je upravičena do različnih stopenj suverenosti nad okoliškim morjem. Sodišče je tako ugotovilo, da nobena izmed presojanih značilnosti ni polnopravni otok in zato ni upravičena do obdajajoče ekskluzivne ekonomske cone. Posledično Kitajska, četudi bi bila upravičena do suverenosti nad temi značilnostmi, o čemer pa sodišče ni odločalo, ne mora zahtevati ekskluzivne ekonomske cone v takšnem obsegu, kakršno označuje na svojih kartah.

Organizacija Friends of the Earth je ob pričetku 14. kroga pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu TTIP razkrila vsebino poglavja o energiji, ki vsebuje predloge Evropske unije Združenim državam. Organizacija izpostavlja nekatere sporne točke. Del, ki spodkopava politiko energetske učinkovitosti, opiše Jack Hunter iz organizacije European Environmental Bureau:

Izjava se nahaja v posentku.

Trenutne politike energetske učinkovitosti, ki bi bile s tem na udaru, so po mnenju Hunterja zelo učinkovite:

Izjava se nahaja v posentku.

Obravnavani predlog bi imel učinke tako na okolje kot na stroške potrošnikov. Razloži Hunter:

Izjava se nahaja v posentku.

Poleg tega bi se obe strani zavezali k neomejevanju izvoza fosilnih goriv, kar bi po mnenju Friends of the Earth spodbujalo proizvodnjo z okoljsko škodljivim frackingom. Nadalje bi poglavje spodkopavalo politike čistih energij, saj bi se proizvodnja in prodaja ravnali po zakonih trga in ne bi smeli dajati prednosti čistim energijam, če te ne bi bile cenejše. EU in ZDA naj bi se tudi zavezali k pritiskanju na druge države, da bi zmanjšale regulacijo in okoljske standarde. EU nadalje predlaga ustanovitev Delovne skupine za energijo in surove materiale, ki bi po mnenju organizacije močno povečala moč lobijev.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.