Off cinizma, ki so ga vzeli resno

Off cinizma, ki so ga vzeli resno

Aktualno-politična novica
10. 9. 2013 - 14.00
 / OFF

Precej cinična izjava državnega sekretarja Združenih držav Amerike Johna Kerryja, v kateri je dejal, da se lahko režim Bašarja al Asada izogne vojški intervenciji, če v tednu dni preda kemično orožje mednarodni skupnosti, se je izkazala za dejansko precej realno politično možnost. V ad hoc predlog so že privolili skoraj vsi ključni akterji v konfliktu. Takoj sta se namreč odzvala sirski zunanji minister Valid al Mualem in njegov ruski kolega Sergej Lavrov. Predlogu sta naklonjena tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon in britanski premier David Cameron, enako tudi uradni Peking in Teheran. Predaje orožja za množično ubijanje pa ne podpira sirska heterogena opozicija, ki še naprej vztraja pri trši kazni Asadovega režima. Na predlog svojega podrejenega se je moral seveda odzvati tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je dejal, da bodo ZDA ustavile načrte za intervencijo, v kolikor bo sirski režim privolil v predajo kemičnega orožja. Kerryjev cinizem je imel verjetno svojo podzavestno podlago v dejstvu, da intervencija ni imela večinske podpore pri kongresnikih.

Izdaja zaupnih dokumentov o vseobsežnih vohunskih dejavnostih ameriške Nacionalne varnostne agencije še ni popolnoma utonila v pozabo. Zadnje pricurljane informacije so namreč razkrile, da je NSA nadzorovala tudi podjetje Swift, ki deluje pod belgijskimi zakoni in ki ponuja varno omrežje za omogočanje pošiljanja in prejemanja informacij o finančnih transakcijah finančnim institucijam po vsem svetu. Razkritje je spodbudilo nekatere poslance evropskega parlamenta k prekinitvi sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki je podlaga za izmenjavo finančnih transakcij v skupnem boju proti terorizmu. Zahtevo so poslali na izvršni organi Evropske unije, Evropsko komisijo.

Na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu se je začelo sojenje kenijskemu podpredsedniku Williamu Rutu zaradi zločinov proti človečnosti. Ruto, ki je obtožen načrtovanja nasilja po predsedniških volitvah leta 2007, ko je v medetničnih spopadih umrlo najmanj 1100 ljudi, 600.000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove, je na sodišče prišel prostovoljno. Po takratnih volitvah so se sprožile obtožbe o volilnih prevarah, ki so eskalirale v nasilje. Na sojenje čaka tudi kenijski predsednik Uhuru Kenyatti, ki je ravno tako obtožen zločinov proti človečnosti, med drugim ubojev, posilstev, preganjanja in nasilja. Oba se zagovarjata kot nedolžna. Doma imata oba sicer veliko podporo, zaradi česar je v delu kenijske javnosti Mednarodno kazensko sodišče na slabem glasu. Država razmišlja celo o odstopu od Rimskega statuta mednarodnega sodišča. Pravijo namreč, da ICC preganja zgolj Afričane, kar vidijo kot neokolonialistično politiko zahodnih držav.

Devet mesecev po skupinskem posilstvu 23-letne študentke na avtobusu v New Delhiju je danes sodišče v New Delhiju štiri moške spoznalo za krive skupinskega posilstva in umora študentke. Sodbo bodo sodniki izrekli v sredo, obsojenim pa grozi smrtna kazen. Posilstva pa niso pogosta samo v Indiji. Raziskava na podlagi intervjujev 10 tisoč moških, starih med 18 in 49 let, iz šestih azijskih držav, Bangladeša, Kambodže, Indonezije, Šrilanke, Kitajske in Papue Nove Gvineje, je namreč pokazala, da je skoraj četrtina že posilila žensko. Raziskava je potekala po različnih regijah, pri čemer so bili različni zaključki za posamezno regijo. Tri četrt moških je kot razlog za posilstvo navedlo svojo pravico do seksa v spregi s seksualno slo. Dosti pa je bilo takšnih, ki jim posilstvo pomeni kazen za žensko.

Na seznam konservativnih evropskih vlad se bo v kratkem vpisala tudi Norveška. Na parlamentarnih volitvah v tej skandinavski državi so namreč 96 od 169 sedežev po vodstvom Konservativne stranke dobile štiri desne stranke. Vlado bo tako prvič v zgodovini vodila populistična stranka, ki močno nasprotuje priseljevanju. Premier Stoltenberg je priznal poraz in napovedal, da bo odstop svoje vlade ponudil po predstavitvi proračuna 14. oktobra, ko bo jasno, ali obstaja parlamentarna podlaga za novo vlado. Koalicija desnih strank je po svojih programih dokaj raznorodna, saj med drugim ne soglašajo o vprašanjih, kot so podnebne spremembe in priseljevanje.

V Romuniji je po več kot tednu dni protestov proti izdaji dovoljenja za odprti kop zlata v TransilvaSlovenski niji kanadski rudarski multinacionalki Rosia Montana gold mine nasprotnikom nazadnje le uspelo. Včeraj je namreč premier Victor Ponta oznanil, da so zaradi nasprotovanja večine državljanov potencialno največjemu rudniku zlata v Evropi namere o izdaji dovoljenja dokončno zaustavljene. Da bodo besede postale meso, mora o zadevi glasovati še parlament. Protesti so se sicer pričeli prejšnji teden, ko je vlada potrdila osnutek zakona, ki je projektu podelil titulo „državni interes“. Glavna razloga za nasprotovanje javnosti sta bila nameravana uporaba strupenega cianida pri pridobivanju zlata in razkritje tajne pogodbe med korporacijo in državo. Ta je med drugim obelodanila, da bi multinacionalka pridobila dovoljenje za kop na večji površini, kot so to govorili vpleteni.

V Mariboru so se začeli Slovenski kemijski dnevi 2013. Gre za srečanje in izmenjavo raziskovalnega dela kemikov in kemijskih inženirjev. Na dogodku, ki traja tri dni, bo svoje referate predstavilo tudi nekaj tujih znanstvenikov. Nekaj malega o novostih nam je povedal vodja projekta Zdravko Kravanja:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness