Ameriški senat je potrdil Roberta Lighthizerja za glavnega trgovinskega predstavnika Združenih držav Amerike. Kabinet predsednika Donalda Trumpa je tako zapolnjen. 69-letni Lightizer je bil v osemdesetih letih namestnik trgovinskega predstavnika v vladi predsednika Ronalda Reagana. Kot odvetnik je v preteklosti zastopal več visokotehnoloških korporacij in je znan po naklonjenosti interesom železarske industrije. Lighthizerjevo imenovanje bi lahko bilo sporno, ker je leta 1985 zastopal Brazilijo v sporu z ZDA glede trgovanja z brazilskim etanolom. Leta 1995 je kongres z Zakonom o razkrivanju lobistov prepovedal imenovanje nekdanjih zastopnikov tujih vlad v trgovinskih sporih z ZDA na mesto glavnega trgovinskega predstavnika. Lighthizer bi zato moral od kongresa prejeti oprostitev prejšnjih dejanj, kar naj bi se zgodilo pred njegovim imenovanjem.

ZDA pa v zunanji trgovini počasi krepijo odnose s Kitajsko. Velesili sta sklenili nekaj gospodarskih dogovorov, ki bodo začeli veljati z julijem. Kitajska odpira trg za ameriško govedino, katere uvoz je prepovedala leta 2003. ZDA pa bodo uvažale kitajsko perutnino. Poleg tega bo Kitajska uvažala ameriški zemeljski plin, ameriški ponudniki elektronskih plačil in ameriške bonitetne hiše pa bodo lahko pridobile licenco za delovanje na kitajskem trgu. Celovit trgovinski sporazum med ZDA in Kitajsko ostaja odprto vprašanje.

V Turčiji pa se nadaljujejo notranje čistke. Oblasti so aretirale 57 nekdanjih zaposlenih na istanbulški borzi. Aretirani so bili z borze odpuščeni po domnevnem poskusu državnega udara, za katerega predsednik Recep Tayyip Erdogan krivi klerika Fethullaha Gülena. Aretirani so obtoženi uporabe kodirane komunikacijske aplikacije ByLock, ki je po mnenju vlade bila uporabljena s strani načrtovalcev državnega udara. Poleg tega je turška policija aretirala Ogüza Guvena, spletnega urednika časopisa Cumhuriyet. Še eno v vrsti aretacij in pregonov na do Erdogana kritičnem mediju so oblasti utemeljile z dejstvom, da je časopis na spletu objavil prispevek, ki govori o smrti državnega tožilca Mustafe Alperja v prometni nesreči. Alper je bil eden vodilnih pri pregonu osumljenih načrtovanja državnega udara. Cumhuriyet je v obdobju od lanskega poletja izgubil že skoraj dvajset urednikov in novinarjev, ki so v turških zaporih ali poskriti po tujih državah.

Malezijske oblasti so v Turčijo deportirale tri turške državljane, ki jih oblasti v Ankari iščejo zaradi domnevnih povezav s klerikom Fetullahom Güllenom. Malezijska policija je Turke aretirala in kasneje deportirala pod varnostnim zakonom, ki dopušča pridržanje do 28 dni brez sojenja. V Maleziji so bili Turki aretirani, ker je Ankara preklicala veljavnost njihovih dokumentov. S tem so v Maleziji postali ilegalni imigranti.

Vodja enega oddelkov indonezijskega Sveta ulem Bachtiar Nasir je po obsodbi Basukija Tjahaje Purname, krajše Ahoka, krščanskega guvernerja glavnega mesta Jakarte, naznanil smernice nadaljnje versko-politične kampanje. Vodja pomembnega islamskega verskega organa, ki je konec leta 2016 organiziral proteste proti Ahoku, želi izničiti domnevne privilegije kitajske manjšine v nasprotju z večinskim indonezijskim prebivalstvom, pri tem pa jasno zagovarja etnično in versko superiornost muslimanov. Kitajska manjšina, ki predstavlja manj kot pet odstotkov prebivalstva, naj bi v rokah držala večino kapitala. Oblasti bi se po Nasirjevem mnenju morale posvetiti izboljšanju položaja večinskega prebivalstva, pri tem pa uvesti nekatere ortodoksne ukrepe, kot so omejevanje porabe alkohola, zatiranje prostitucije in kriminalizacija prešuštništva.

Na Japonskem gladovno stavkajo tujci, pridržani v imigrantskem centru v Tokiu. Po poročanju nevladnih organizacij stavka 40 ljudi, po uradnih številkah japonskega urada za imigracije pa stavka 20 ljudi. Pridržani od japonskih oblasti zahtevajo izboljšanje razmer v imigrantskih centrih in prepoved dolgoročnih ter zaporednih pridržanj. Po trenutni zakonodaji so mogoča tudi leto dni dolga pridržanja. Prav tako opozarjajo na pogostost prisilnih deportacij. Japonska ima strogo imigrantsko in azilno zakonodajo. V lanskem letu je status begunca priznala 28 ljudem, vloženih pa je bilo okoli 10 tisoč prošenj.

Ruske oblasti so pridržale pet aktivistov, ki so na rusko tožilstvo želeli vložiti protestno peticijo proti zlorabam gejev v Čečeniji. Aktivisti so zbrali več kot dva milijona podpisov, s peticijo pa so želeli ruske oblasti pozvati, naj pričnejo preiskovati domnevne zlorabe v Čečeniji. Ruske oblasti so aktiviste aretirale, ker je predaja podpisov povzročila neavtorizirano protestno srečanje. Poročanje o zlorabah gejev v Čečeniji se je pričelo letos aprila s člankom neodvisnega časopisa Novaya Gazeta, ki je poročal o mučenju in pridržanju stotih moških. Kasneje je tiskovna agencija Associated Press izvedla intervjuja z dvema moškima, ki sta obtožbe o mučenju potrdila.  

Država in Univerza v Ljubljani se nista uspeli poravnati glede zahteve države za povrnitev sredstev za neupravičeno izplačevanje dodatka za pripravljenost. Sodnica Dida Volk je ugotovila, da poravnava na podlagi dokazov ni mogoča, saj naj država ne bi izkazala, da so se sredstva za izplačevanje dodatkov črpala iz javnih sredstev fakultet. Odvetnik univerze Dino Bauk trdi, da so fakultete dodatke za pripravljenost izplačevale iz tržnih sredstev. Leta 2015 je Inšpektorat za javni sektor opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani in pri devetih ugotovil, da so nekaterim zaposlenim nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Naslednji narok bo 7. julija.

OFF sta pripravila vajenec Martin in Lana.