Današnji OFF začenjamo v Franciji, kjer je v prvem krogu regionalnih volitvah svoj vzpon še enkrat na uradni ravni dokazala Marine Le Pen. Po predhodnih uspehih na lokalnih ter evropskih volitvah je skrajno desna Desna fronta pod njenim okriljem in na podlagi trenutnega sentimenta strahu pred terorizmom v Franciji dosegla triumf in se s 27,5 odstotka glasov v šestih od trinajstih regij zavihtela na prvo mesto. To pa še ni vse - zasksrbljujoč je tudi njen vzpon v drugih regijah, saj je v treh namreč zasedla drugo, v drugi triadi iz preostale polovice regij pa tretje mesto.

Porast skrajne desnice dodatno obelodani dejstvo, da je na zadnjih regionalnih volitvah pred šestimi leti dosegla zgolj 11,4 odstotka glasov. Na drugem mestu na lestvici ji takoj za petami sledijo Sarkozijevi republikanci s sedemindvajsetimi odstotki, medtem ko Socialistična stranka, ki ji pripadata trenutni predsednik Francois Hollande in premier Manuel Valls, na tretjem mestu caplja s 23,5 odstotka. Drugi krog volitev, v katerem se bodo med seboj pomerile stranke z več kot desetimi odstotki podpore, si Francozi obetajo v nedeljo. Poraženci prvega kroga - socialisti - so napovedali, da bodo v dveh regijah, kjer je Nacionalna fronta slavila največje uspehe, umaknili svoje kandidate ter s tem poskušali blokirati skrajno desni prevzem oblasti.  

Desnica slavi tudi v Venezueli, kjer se je zgodil velik politični preobrat - po šestnajstih letih vladavine socialistov z Nicolasom Madurom na čelu je na včerajšnjih volitvah zmagala desnosredinska stranka Omizje za demokratično enotnost. Osvojila je vsaj 99 od 167 sedežev v parlamentu, medtem ko jih je Madurova stranka dobila le 46.

Vzroki za to so nezadovoljstvo ljudi v Venezueli zaradi visoke inflacije in pomanjkanja izdelkov, za kar mnogi krivijo prejšnjo vlado. Maduro je po porazu malo omilil svojo predvolilno retoriko. V predvolilni kampanji je zatrjeval, da se bo obdržal na oblasti ne glede na karkoli, zdaj pa je, čeprav nerad, sprejel rezultate. To je malo omililo napetosti v državi, saj so bile predsedniške volitve leta 2013, ki jih je socialistična stranka za las zmagala, za nekatere sporne in v protivladnih protestih prejšnje leto je umrlo 43 ljudi. V Južni Ameriki je to že druga nedavna zmaga desnice nad levico, slavila je tudi na novembrskih volitvah v Argentini. O razvoju dogodkov, ki utegnejo slediti na osnovi napovedi, ki jih je pred volitvami podala opozicija, smo se pogovarjali s sodelavcem redakcije Jašo Veselinovičem.

Izjava je dostopna na posnetku.

Več o Venezueli v OFFsajdu.

Premene na vodilnih položajih pa potekajo tudi v Latviji. Premierka Laimdota Straujuma je zavoljo trenj v desnosredinski koaliciji predsedniku Raimondu Vejonisu ponudila svoj odstop. Trenje, ki je kulminiralo v odstopu premierke z dvomandatnim stasom, je stvar spora med konservativno stranko Enotnost, ki jo vodi zdaj očitno bivša premierka, in drugima koalicijskima partnericama - Zvezo zelenih in kmetov ter Nacionalnim zavezništvom. Jabolko spora pa je, kot kaže, nestrinjanje o drži, ki naj bi jo Latvija zavzela v odnosu do bruseljskih imperativov v zvezi z begunsko krizo.

Župan jemenskega mesta Aden, Jaafar Mohammed Saad, in še pet njegovih varnostnikov je bilo včeraj ubitih v napadu Islamske države. Ta je razstrelila avto, poln razstreliva, ko so se vozili mimo njega. Priče pravijo, da se je eksplozija lahko slišala tudi 10 kilometrov stran od dogodka. Islamska država je povečala število akcij v Jemnu od izbruha civilne vojne marca letos in se vzpostavlja kot močan tekmec Al-Kaidi na tem območju.

Državljanska vojna, v katero so aktivno vpletene države v regiji, poteka med pripadniki zdajšnjega predsednika, Abd Rabbuha Mansourja Hadija, in Hutiji, ki podpirajo prejšnjega predsednika Ali Abdullaha Saleha. Islamska država, ki je napad izvedla, ne pripada nobeni od naštetih strani in kot ponavadi napada vsepovprek. Uboj Saada se je zgodil ravno dan po tem, ko je imel poslanec Združenih narodov pogovore s Hadijem v Adenu z namenom vzpostaviti mirovna pogajanja med sprtima stranema.

Gremo v Afriko. Vodja neuspešnega septembrskega puča v Burkini Faso, Gen Gilbert Diendere, je bil obtožen sokrivde umora bivšega predsednika Thomasa Sankare leta 1987. Obtožbe so bile podane tudi zoper 10 drugih ljudi, ki so bili večinoma vojaki v elitni predsedniški gardi Blaise Compaoreta, ki je po tem umoru prevzel oblast. V času njegovega predsedovanja se seveda ni kaj dosti preiskovalo, kaj natančno se je zgodilo s Sankaro. Compaore je bil odstavljen šele po protestih oktobra prejšnje leto, ko je poskušal s spremembo ustave dobiti več pooblastil kot predsednik. Kot smo že poročali v OFF-u prejšnji teden, se v Burkini Faso trenutno dogajajo velike spremembe, v tej državi, ki so ji od leta 1960 vladali voditelji, ki so prihajali na oblast z državnimi udari, so se prejšnji teden odvile prve demokratične volitve. Zmagal je Roch Marc Kabore, nekdanji zaveznik Compaoreta, ki je prestopil v opozicijo na začetku leta 2014.

Iz Afrike se selimo še v Azijo – japonska vlada je odločila, da bo poslala kitolovsko floto na Antarktiko, kar je v nasprotju z odločitvijo meddržavnega sodišča Organizacije združenih narodov, ki je marca 2014 odločilo, da mora Japonska prenehati s kitolovom. Avstralska ministra za okoljske in zunanje zadeve sta v ponedeljek izjavila, da država zaradi tega, skupaj z 32 drugimi državami, razmišlja o tožbi zoper Japonsko, ki kot razlog za kitolov že od leta 2005 navaja znanstveno raziskovanje, zaradi katerega bi morali uloviti 950 kitov, sodišča pa ta razlog ni prepričal. V načrtu, ki so ga razkrili novembra lani, so zmanjšali število ulovljenih kitov za potrebe znanstvenega raziskovanja z 950 na 333, da bi zadovoljili kriterijem, ki jih je vzpostavilo meddržavno sodišče, po katerih to še smejo početi. Japonci so začeli s svojim tako imenovanim kitolovom v raziskovalne namene v letu 1987 - eno leto po tem, ko je vstopil v veljavo mednarodni moratorij na kitolov.

V občini Kostel so začeli s peticijo Žica ob Kolpi - Kostel je PROTI, v kateri sodeluje skupina svetnikov občinskega sveta, Turistično-športno društvo Kostel, društvo kostelskih žena Nežica, predstavniki vaških skupnosti ter zaskrbljeni krajani. Z nami se je o razlogih za peticijo kot član civilne iniciative pogovarjal podžupan občine Aljoša Beljan.

Izjava je dostopna na posnetku.

Še o vplivu na turizem in na okoliško življe.

Izjava je dostopna na posnetku.

Off sta pripravila Matija Jan in vajenec Vid.