Današnji off začenjamo na Bavarskem. Bavarska deželna vlada je potrdila predlog prepovedi nošnje burke in nikaba na določenih javnih prostorih. Po novi ureditvi, ki so jo predlagali poslanci Krščanske socialne zveze, sestrske stranke vladajočih Krščanskih demokratov, nošnja dotičnega verskega pokrivala ne bo dovoljena v javnih službah, univerzah, šolah, vrtcih, službah v polju javnega reda in varnosti ter na volitvah. Bavarska vlada je tako prva, ki je uresničila decembrski poziv kanclerke Angele Merkel k uresničitvi prepovedi širom Nemčije, kjer je to pravno mogoče. Medijske ocene število oseb, ki redno nosijo burko ali nikab v Nemčiji, ocenjujejo na okoli 300 v celotni državi. Poleg Bavarske so do zdaj delno prepoved nošnje pokrivala na državni ali regionalni ravni uzakonile še Avstrija, Francija, Nizozemska, Latvija in Bolgarija.

Češka, Slovaška in Madžarska bodo po besedah Mariana Jurecka, češkega ministra za kmetijstvo, od pristojnih zakonodajnih teles EU zahtevale ureditev enotne kvalitete prehrambenih produktov iste blagovne znamke. Uvesti želijo zakonsko prepoved prodaje prehrambenih izdelkov iste blagovne znamke, ki so na trgih centralne in vzhodne Evrope slabše kvalitete kot njihovi ekvivalenti na zahodu. Skupine za varstvo potrošnikov na Češkem se že dolgo pritožujejo nad nizko kakovostjo hrane, ki jo ponujajo mednarodne prodajne verige, saj jim evropska zakonodaja dovoljuje prakso prodaje izdelkov nižje kvalitete pod isto blagovno znamko, dokler so na embalaži navedene sestavine produkta. Ministrstvo je tudi naročilo študijo kvalitete češke prehrane, ki naj bi bila končana do junija ter bo skupaj s podobnimi raziskavami ostalih držav Višegrajske skupine uporabljena za pritisk na EU v smeri čim hitrejše pravne ureditve te problematike. 

106 francoskih poslancev, večinoma iz vrst Zelenih in Leve fronte, je na ustavno sodišče podalo zahtevo za presojo ustavnosti prostotrgovinskega sporazuma CETA med EU in Kanado, ki ga je Evropski parlament potrdil prejšnji teden. Zahteva se argumentacijsko opira na analizo treh sodnih izvedencev, opravljeno v imenu nevladne organizacije Foodwatch, ki naj bi dokazovala neskladnost Cete z določili francoske ustave. Navkljub potrditvi s strani Evropskega parlamenta morajo sporazum sprejeti tudi nacionalni in regionalni parlamenti 14-ih držav članic, ki imajo nanj tudi možnost razpisati referendum.

Italijanski taksisti so zaključili svojo šestdnevno stavko v Rimu, Milanu in Torinu, potem ko je vlada pristala na pogovore. S stavko so od vlade želeli doseči čim hitrejšo uvedbo regulacij za Uber in podobna prevozniška podjetja, katerih poslovni model temelji na ponujanju najema vozila z voznikom. Po obstoječi zakonodaji za njih namreč ne velja ista fiksna tarifa, ki velja za regularne taksije, ceno storitve pa si lahko postavljajo sami. Prav tako naj bi bilo s strani teh podjetij veliko nekaznovanih nepravilnosti pri nakupih licenc za voznike, ki jih lahko v manjših krajih kupijo veliko ceneje kot v mestih, kjer nato opravljajo večino dejavnosti. Taksisti so se za stavko odločili po tem, ko s strani zakonodajalcev navkljub obljubam že več kot pol leta niso bili sproženi postopki za ureditev tega področja. Italijanska vlada se bo zato danes sestala s predstavniki obeh strani ter oblikovala izhodišča za ureditev in odpravo nelojalne konkurence znotraj sektorja.

Končana je zgodba o romunski protikorupcijski zakonodaji, ki je dekriminalizirala korupcijsko dejanje, ki javnosti ni oškodovalo za več kot 45 tisoč evrov. Romunski parlament je vladin predlog o umiku sporne protikorupcijske zakonodaje potrdil brez glasu proti. Odločitev je bila sprejeta spričo množičnih protivladnih protestov. O nadaljnji obliki protikorupcijskega boja v državi bo javnost odločala tudi na referendumu, natačno referendumsko vprašanje pa še ni znano.

Novo zakonodajo je sprejel tudi avstrijski parlament. Sprejeta zaposlitvena zakonodaja podjetja motivira, da pri zaposlovanju dajejo prednost v Avstriji živečim delavcem. V zameno bo podjetje oproščeno polovice prispevkov, ki jih mora plačati za tega delavca. Več o zakonodaji, ki bi lahko kršila pravila Evropske unije glede prostega gibanja delovne sile, sledi v današnjem Offsajdu ob 17-ih.

Zadnjo besedo pa bo imel tudi južnoafriški parlament. Namestnik predsednika vrhovnega sodišča v Pretoriji je presodil, da bi bil načrtovani odhod Južnoafriške republike iz Mednarodnega kazenskega sodišča neustaven, če pred tem ne pridobi parlamentarne potrditve. Vrhovno sodišče je predsedniku Zumi ukazalo, naj predlog o odhodu iz Mednarodnega kazenskega sodišča umakne. O odhodu se je začelo govoriti leta 2015, ko je južnoafriška vlada s strani kazenskega sodišča prejela več kritik, ker ni izdala naloga za aretacijo sudanskega predsednika Omarja Hassana al-Bashirja, ki je bil na obisku v državi. Rimski statut namreč veleva, da morajo članice sodišča aretirati kogarkoli, ki ga sodišče obtožuje. Odločitev o odhodu iz Mednarodnega kazenskega sodišča je južnoafriška vlada sprejela oktobra lani.

Današnji OFF zaključujemo ob Kaspijskem jezeru. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je svojo ženo imenoval za podpredsednico države. Mehriban Alijeva je postala prva podpredsednica države, saj je bilo to mesto uzakonjeno septembra lani. Takratni referendum o ustavnih spremembah je ob tem tudi podaljšal predsedniški mandat iz pet na sedem let. Ustavne spremembe Alijevu omogočajo, da imenuje prvega in drugega podpredsednika. Njegova žena je zasedla mesto prve podpredsednice, katere naloga bo nadzor nad delovanjem vlade ter nasleditev trenutnega predsednika države ob njegovem odhodu s položaja. Alijev, ki ga podpirajo Združene države Amerike in Evropska unija, je 2003 nasledil svojega očeta, ki je Azerbajdžanu vladal od leta 1969.

OFF je pripravil vajenec Natan.