OFF dneva žena

OFF dneva žena

Aktualno-politična novica
ganiabdulah
9. 3. 2020 - 15.00
 / OFF

Cena svetovne nafte je v nedeljo zvečer padla za 30 odstotkov, s 45 na 30 dolarjev na sodček, kar je največji dnevni padec po zalivski vojni. Gre za borzni odziv na odločitev Saudove Arabije o znižanju cen nafte in istočasni napovedi, da bo v naslednjem mesecu povečala produkcijo z 9,7 milijona na več kot 10 milijonov sodčkov dnevno. Zalivska kraljevina je to storila po neuspelih petkovih pogovorih združenja OPEC+ na Dunaju. Gre za zavezništvo držav izvoznic nafte, OPEC, skupaj s še osmimi drugimi državami izvoznicami. Na srečanju so partnerice neuspešno skušale doseči dogovor o zmanjšanju produkcije z namenom zamejitve padanja cen. Te se znižujejo zaradi upada v povpraševanju, pri čemer je pomemben faktor tudi pojav novega koronavirusa. Prejšnji dogovor o zmanjšanju med partnericami OPEC+ poteče konec meseca, nakar namerava Rusija svojo produkcijo povečati, zato v zmanjšanje lastne proizvodnje na pogovorih ni želela privoliti. Kot kaže, se ji bo v tem pridružila tudi Saudova Arabija, ki ji manipulacija cen nafte za politične namene ni tuja.

Sudanski premier Abdala Hamdok je preživel poskus atentata. Po eksploziji, ki je ciljala njegov konvoj v prestolnici Kartum, so ga po navedbah sudanskih medijev premestili na varno lokacijo. Odgovornosti za napad še ni prevzel nihče. Hamdok, bivši ekonomist Združenih narodov, je premier postal avgusta v sklopu dogovora med sudansko vojsko in civilnimi organizacijami. Ta je sledil množičnim protestom in državljanski nepokorščini ter državnemu udaru aprila 2019, v katerem je bil odstavljen dotedanji predsednik in vojaški diktator Omar al Bašir. Z dogovorom je bil tako vzpostavljen enajstčlanski svet s šestimi civilnimi in petimi vojaškimi predstavniki, ki je nato imenoval svet ministrov in premierja prehodne vlade. Obdobje tranzicije naj bi trajalo do oktobra 2022, nakar se bodo izvedle volitve. 

V Afganistanu sta na ločenih inavguracijskih ceremonijah prisegla nasprotujoča si kandidata za predsednika. Zmagovalec volitev je sicer dosedanji predsednik Ašraf Gani, vendar njegov tekmec Abdulah Abdulah rezultatov ne priznava in za zmagovalca razglaša sebe. Ponavlja se torej zgodba iz leta 2014. Tudi takrat je na volitvah zmagal Gani, Abdulah pa rezultata ni priznal, do pomiritve strasti pa je prišlo po vztrajanju ZDA. Kandidata sta takrat sklenila dogovor, po katerem je Gani postal predsednik države, Abdulah pa tako imenovani izvršni vodja. Novoustvarjena pozicija mu je dajala podobna pooblastila kot predsedniku vlade. Posebni odposlanik ZDA Zalmay Khalilzad se je sicer udeležil pogovorov z obema kandidatoma, a očitno brez uspeha. Poleg ZDA pa si razrešitve situacije želijo tudi Talibani, saj jih v tem mesecu čakajo pogovori z afganistansko vlado o mirovnem sporazumu, ki bi omogočil dokončen umik ameriških sil iz države.

Libanonski premier Hasan Diab je oznanil, da država prvič v svoji zgodovini kot suverena država ne bo poravnala obveznic tujim kreditodajalcem v višini 1,35 milijarde evrov. Diab je med razlogi za neplačilo obveznic, ki jim je danes potekel rok za plačilo, naštel padec vrednosti rezervne valute, iz katere država plačuje obveznice tujim kreditodajalcem, in slabe ekonomske razmere v državi. Libanonski funt je na primer v zadnjih mesecih izgubil 40 odstotkov vrednosti, premier pa je napovedal, da bo 40 odstotkov prebivalstva kmalu pod pragom revščine. Premier, s strinjanjem predsednika države in vladnih finančnih strokovnjakov, je napovedal pogajanja s kreditodajalci o prestrukturiranju celotnega dolga v višini slabih 25 milijard evrov. Neporavnavo dolga, ki trenutno znaša 170 odstotkov bruto domačega proizvoda, podpirajo protivladni protestniki, nasprotujejo pa ji lokalne banke, delne lastnice teh obveznic, saj bo njihovo poslovanje s tujimi bankami zaradi neplačila oteženo. Naslednji rok za odplačilo novih kreditov tujim bankam se izteče aprila. 

Po poročilu Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave se vojna še vedno splača. Po analizi mednarodne prodaje orožja zadnjih petih let se je ta povečala za pet odstotkov od leta 2015. Največje izvoznice ostajajo Združene države Amerike, ki prodajo dobro tretjino vsega orožja, Rusija in pa Francija, ki je za 76 odstotkov povečala prodajo orožja, predvsem na račun lovskih letal. Največja uvoznica ostaja Saudova Arabija z 12 odstotki svetovnega nakupa, sledita ji Avstralija in Združeni arabski emirati. Pieter Wezeman, soavtor poročila, o največjih spremembah te petletke v primerjavi s prejšnjo. 

Izjava

Poročilo rusko zmanjšanje pripiše predvsem temu, da Indija kupuje bolj raznoliko. Četrta največja izvoznica orožja je Nemčija, ki je izvoz povečala za 17 odstotkov. Nemška vlada svojo izvozno politiko sicer označuje za “omejevalno”. Wezeman pojasni ta paradoks. 

Izjava

Ženske celega sveta so mednarodni dan žensk prebile na ulicah. Protestnice Latinske Amerike so množično protestirale proti umorom žensk in okrnjeni pravici do splava. V Mehiki so opozarjale na dvakratno povišanje števila umorov žensk v zadnjih petih letih in na premajhno število preiskav teh umorov. Za danes so z namenom opozarjanja na umore žensk napovedale “izginotje žensk iz javnega življenja”, torej stavko žensk in izostanek iz šol ter drugih javnih prostorov. Okoli 200 tisoč Čilenk se je zbralo po tamkajšnjih mestih, kjer so protestirale proti umorom žensk in za razširitev pravice do splava, ki je do 2017 veljal za kaznivo dejanje. Sedaj je splav dovoljen v primeru smrti fetusa, posilstva in ogrožanja zdravja nosečnice.  V Bogoti pa so Kolumbijke protestirale proti nedavni odločitvi ustavnega sodišča, ki je prejšnji mesec potrdilo dosedanje omejitve splava za primere posilstva, poškodb fetusa ali tveganja za materino zdravje. 

Mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša je v petek v državni zbor vložil seznam kandidatov za ministre. Na njej najdemo stranki SDS lojalna imena, kandidate, ki so se iz politike vmes bolj ali manj že umaknili, pa tudi javnosti relativno neznane obraze. Več o kadrovski sestavi 14. slovenske vlade v OFFsajdu ob 17. uri.

Interventni zakon za sofinanciranje čakanja na domu, kreditne linije SID banke, Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, pomoč na področju internacionalizacije, pomoč podjetjem v težavah, delo od doma in primeri karanten, predlog odloga plačila davčnih obveznosti in ukrepi na področju promocije turizma. To so ukrepi, ki jih predlaga novi stari minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in bodo državo predvidoma stali 998 milijonov evrov. Več o novem koronavirusu pa v kulturi, ki že čuti posledice omejitev in karanten.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness