OFF dodatne ograje

OFF dodatne ograje

Aktualno-politična novica
23. 4. 2020 - 15.16
 / OFF

Evropska komisija je pripravila predlog o paketu posojil v vrednosti treh milijard evrov, namenjenih desetim državam v soseščini EU-ja za lajšanje ekonomskih posledic pandemije. Posojila z ugodnimi obrestmi bi bila na voljo eno leto. Po predlogu Komisije bi glede na oceno potreb večinski del oziroma 1,2 milijarde paketa pripadel Ukrajini, manjša posojila pa bi nato pripadla še Tuniziji, Jordaniji, Gruziji, Moldaviji in balkanskim nečlanicam Evropske unije. Sklad teh posojil naj bi bil na voljo tudi drugim nečlanicam. Predlog Komisije morata potrditi še Evropski parlament in Svet Evropske unije. V primeru hitre potrditve predloga Komisija trdi, da je delna razdelitev teh posojil možna že pred iztekom leta 2020. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekdanjemu gruzijskemu predsedniku Mihailu Sakašviliju ponudil položaj namestnika predsednika vlade za reforme. S tem je Zelenski Sakašviliju vrnil uslugo, ko ga je slednji podprl med volilno kampanjo, po kateri je sicer Sakašviliju že vrnil ukrajinsko državljanstvo. To si je lastil dve leti, ko je bil tudi guverner Odese, nato pa mu je bivši predsednik Petro Porošenko odvzel državljanstvo in ga zaradi nestrinjanj odstavil s položaja. Do konca Porošenkovega mandata tako Gruzijec ni imel državljanstva, saj tudi v domovini ni dobrodošel oziroma ga tam čaka sodni proces zaradi obtožb o korupciji. Sakašvili se je na ponudbo za položaj že odzval z odobravanjem.

Ukrajina, drugič
 / 3. 5. 2019

Alžirski parlament je kriminaliziral “lažne novice”, ki škodijo “javnemu redu in državni varnosti”. Lažne novice v zakonu niso jasno definirane, saj zakon niti ne ločuje med poročanji medijev in objavami na družbenih omrežjih in za oboje določa denarno kazen ali zaporne kazni med dvema in petimi leti. Zakon je del reforme kazenskega zakonika, ki poleg omenjenega ukrepa tudi vsako kršenje omejitev v času koronavirusa označuje za kriminalno dejanje. Alžirija, tako kot ostala svetovna gospodarstva, v času pandemije stoji, ob sesutju cen energentov pa jo čaka še en hud udarec. Da kritika v tem času ne bo dovoljena, je poskrbela vlada že pred kratkim, ko je zapovedala zaprtje treh spletnih medijev, ki so opozarjali na neustrezno postopanje vlade premiera Abdelmadžida Tebouna.

Alžirski protesti
Volitve v Alžiriji in protesti
 / 16. 12. 2019

Iran je ponosno potrdil uspešno izstrelitev prve vojaške rakete v vesolje. Izstrelitev tako imenovane “Svetlobe” so potrdili tudi zapriseženi nasprotniki Islamske republike, bolj specifično, Severnoameriško poveljstvo za vesoljsko obrambo. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je izstrelitev označil za kršitev resolucije Združenih narodov o neuporabi balističnih raket iz leta 2015. Ta resolucija je nastala v podporo mednarodnemu jedrskemu dogovoru o Iranu. Tistemu dogovoru, iz katerega so ZDA izstopile pred dvema letoma.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je napovedal vložitev interpelacije gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Šarec je kot razlog navedel pismo odstavljenega direktorja Zavoda za blagovne rezerve Antona Zakrajška. V pismu Zakrajšek zavrača obtožbe Počivalška o spornem delovanju Zavoda za blagovne rezerve, predvsem očitek, da je on sam izbiral dobavitelje zaščitne opreme. V pismu poudarja, da so vse nakupe opreme odobrili tako uprava za zaščito in reševanje kot tudi del obrambnega ministrstva in gospodarsko ministrstvo. Počivalšek je napovedal, da bo interpelacijo izkoristil za obravnavo delovanja skozi celotno epidemijo, tudi pod vodstvom prejšnje vlade, katere član je bil. Interpelacijo je podprla tudi stranka Levica.  

Da bo Zavod za blagovne rezerve imel še nekaj dodatnega dela, pa skrbi notranji minister Alojz Hojs. Ta je napovedal dodatne kilometre ograje na južno mejo, pri čemer ni opustil ideje o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, ki so ga s podpisom podprli tudi župani 22 obmejnih občin in županja Semiča Polona Kambič, ki družno opozarjajo na potencialno ZDRAVSTVENO nevarnost, ki jo njihovim občanom povzročajo morebitni kužni migranti. 

Vlada je s sklepom dovolila izmenjavo osebnih podatkov med Nacionalnim inštitutom za zdravje in policijo. Po sklepu ima sedaj policija pravico dostopati do osebnih podatkov oseb, ki jim je ministrstvo za zdravje izdalo odločbo o karanteni. Policija lahko od Nacionalnega inštituta pridobi osebno ime, EMŠO, naslov bivališča in podatke o osebnem zdravniku tega posameznika ter podatke o njemu odrejeni karanteni. Na podlagi teh podatkov lahko policija išče in preprečuje gibanje teh približno 2900 posameznikov. 

O novih protikoronskih ukrepih
 / 30. 3. 2020

Kljub včerajšnjemu sesuvanju spletne strani je do danes več kot 46 tisoč študentov vseeno uspelo oddati vlogo za enkratnih 150 evrov. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je zatrdila, da bodo dodatki izplačani do prvega junija. Ažurno, ni kaj. Do takrat je očitno razglašen vseštudentski post. Če bo drugi protikoronski paket ukrepov sprejet, bodo teh 150 evrov prejeli tudi izredni študentje, če niso zaposleni ali samozaposleni. 

Znanstvena redakcija sporoča: Kustec ljudstvu ni znala povedati, kdaj se bodo ponovno odprle izobraževalne ustanove. Kot pravi, bo več znano po prvem maju. Določene sprostitve so sicer vse občutnejše po celotni Evropski uniji, pri čemer se spuščamo v neznano, obstajajo pa analize in modeli, ki vrednotijo do sedaj sprejete ukrepe. Italijanska raziskovalna skupina je tako včeraj objavila model, ki pokaže, da je bila striktna karantena nujna za ublažitev posledic širjenja virusa SARS-CoV-2, pri čemer poudarja, da dokler ne razvijemo zdravila ali cepiva, lahko na dolgi rok le z občasnimi karantenami, obširnim testiranjem, sledenjem in izolacijo ustavimo pandemijo COVID-19.

Še neobjavljena raziskava iz Združenih držav Amerike kaže na možnost, da se prisotnost virusa potrdi iz sline okuženih, kar vključuje tudi asimptomatske primere. Raziskovalna skupina sicer opozarja, da gre za zelo majhen vzorec tistih, ki bolezenskih znakov niso kazali, in so potrebne nadaljnje raziskave. Razvoj novih metod testiranja je tako v času, ko sproščamo ukrepe, vsaj tako pomemben kot razvoj zdravil in cepiv. Slednjih naj ne bi bilo še vsaj dobro leto. 

 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness