OFF države leta

OFF države leta

Aktualno-politična novica
24. 12. 2019 - 15.00
 / OFF

Kerški preliv in Azovsko morje kot prizorišče zadnjega incidenta med Rusijo in Ukrajino
 / 30. 11. 2018
Med celinsko Rusijo in polotokom Krim ponovno vozijo vlaki. Železniški most do aneksiranega polotoka je odprl ruski predsednik Vladimir Putin in vse skupaj označil za velik dogodek. Most z imenom Krimski most povezuje regijo Krasnodar v Rusiji in mesto Kerč na Krimu ter je najdaljši v Rusiji. Prečka ožino med Črnim in Azovskim morjem, kar pomeni, da bo nekaterim večjim ladjam zaradi mosta onemogočeno vplutje v ukrajinska pristanišča v Azovskem morju. Ukrajina je gradnji mostu ves čas nasprotovala, EU in ZDA pa sta uvedli sankcije proti tistim, ki so sodelovali pri gradnji. Most ima sicer tudi cestni odsek, ki so ga odprli že maja 2018. 

Znani so začasni rezultati volitev v Uzbekistanu. Preboj v parlament je uspel vsem petim strankam, ki so na njih nastopile. Največ glasov je dobila Liberalna demokratska stranka s 43 sedeži od 150, na drugo mesto pa se je uvrstila stranka Mili Tiklaniš s 35-imi. V 22 okrajih so kandidati prejeli premalo glasov, zato bodo morali volitve tam ponoviti. Vseh pet strank je sicer že pred volitvami napovedalo podporo predsedniku Šavkatu Mirzijojevu. Ta je na čelu države leta 2016 nasledil preminulega Islama Karimova in vpeljal nekatere reforme. Med drugim je državo odprl za turizem in tuje investicije. Zato je tudi časopis The Economist Uzbekistanu podelil laskavi naziv država leta. 

Argentinska vlada je uveljavila paket petih izrednih gospodarskih ukrepov. Zakon, ki ga je parlament potrdil prejšnji teden, daje vladi večja pooblastila na različnih področjih od financ in davkov do zdravstva in sociale. Med drugim je predviden dvig davkov na nakup tujih valut, kmetijski izvoz in prodajo avtomobilov. Sveženj ukrepov vključuje tudi tako imenovani načrt proti revščini. Ta med drugim predvideva finančno pomoč v vrednosti 150 evrov za upokojence in šestmesečno zamrznitev cen javnih storitev. Ukrepe je vlada uveljavila le dva tedna po izvolitvi novega predsednika Alberta Fernandeza. Argentina se trenutno sooča z okoli 50-odstotno inflacijo, 10-odstotno brezposelnostjo in krčenjem gospodarstva. Nad glavo pa ji visi tudi posojilo Mednarodnega denarnega sklada. The Economist je Argentino, ko ji je še vladal desničarski predsednik Mauricio Macri, leta 2017 uvrstil na tretje mesto v izboru države leta.

Alžirski predsednik protestnikom obljubil politične spremembe
 / 12. 3. 2019
V Alžiriji ponovno potekajo protesti proti oblasti. Protestniki so se na protestih zbrali kljub razglašenemu dnevu žalovanja ob smrti generala Ahmeda Gaida Salaha. Salah je bil na čelu vojske od leta 2004 ter de facto vodja države od aprila, ko je odstopil Abdelaziz Bouteflika. Protesti sicer potekajo že 44-ti teden zapored. 

Italijanski parlament je potrdil proračun za leto 2020. Za vladni predlog je v spodnjem domu glasovalo 334 poslancev, 232 jih je bilo proti. Zgornji dom je predlog podprl že prejšnji teden. Proračun vključuje določilo o davku na sladke pijače in plastiko, ni pa predvidenega dviga davka na dodano vrednost. Uvaja tudi internetni davek na spletne nakupe, ki ga bodo morala  plačevati podjetja, kot sta Google in Amazon. O proračunu sta se vladni stranki Gibanje petih zvezd in Demokratska stranka dolgo pogajali, vlada pod vodstvom Giuseppeja Conteja pa je na sprejem proračuna tudi vezala zaupnico. 

bosna
Povolilna Bosna in Hercegovina
 / 12. 10. 2018
Bosna in Hercegovina ima novo vlado pod vodstvom Zorana Tegeltije. Parlament je 14 mesecev po volitvah le potrdil večino ministrov in njihovih namestnikov. Zavrnil je le kandidata za ministra za človekove pravice in begunce, obtoženega mobinga in korupcije, ter kandidata za namestnika ministra za varnost. Tegeltija vladnega programa še ni predstavil, je pa dejal, da želi iz sveta ministrov narediti učinkovito institucijo. Koalicijski sporazum so sicer sklenile tri glavne nacionalistične stranke: Hrvaška demokratska skupnost Bosne in Hercegovine oziroma HDZ BiH, bošnjaška Stranka demokratske akcije ter srbska Zveza neodvisnih socialdemokratov. 

V parlamentu v Banjaluki je notranji minister Republike Srpske Dragan Lukač fizično napadel opozicijskega poslanca Draška Stanivukovića in ga označil za opico. Do incidenta je prišlo tekom razprave o dokumentu Program reform, v ospredju katere je bilo vprašanje vstopa Bosne in Hercegovine v NATO. Aktualna oblast v Republiki Srpski vstopu nasprotuje, opozicija in Stanivuković pa ga podpirata. 

Pred mariborsko srednjo šolo za oblikovanje poteka shod v podporo učiteljici Cvetki Hojnik. To je ravnateljica Nadja Jager Popović poklicala na razgovor pred izredno odpovedjo delovnega razmerja zaradi kršenja pogodbenih obveznosti. To naj bi storila, ker je učiteljica brez ravnateljičinega soglasja poučevala tudi na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. To po prepričanju ravnateljice pomeni, da opravlja konkurenčno dejavnost zaradi katere naj bi šola utrpela škodo. Očita ji tudi nevestno, neodgovorno in nestrokovno opravljanje dela. Hojnik je na šoli zaposlena s polovičnim delovnim časom in je v preteklih štirih letih soglasje za poučevanje v Murski Soboti dobila. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, zagovarja stališče, da ne gre za konkurenčno dejavnost. Poleg tega naj Hojnik soglasja sploh ne bi potrebovala, saj opravlja samostojno specializiran poklic pedagoginje s polovičnim delovnim časom. Izredna odpoved je preložena na 6. januar. Če bo z odpovedjo uspela, bo Hojnik že tretja odslovljena zaposlena v zadnjih mesecih. Ravnateljica je sicer večkrat napovedala, da bi bilo treba odpustiti vsaj deset odstotkov učiteljskega zbora. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness