V bombnem napadu v Ankari je sinoči umrlo najmanj 28 ljudi, ranjenih pa je bilo približno 60. Avtomobilska bomba je eksplodirala ob vojaškem avtobusu, ki se je nahajal v bližini turškega parlamenta. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, a je turški premier Ahmet Davutoglu kljub temu zagotovil, da za napadom stojijo sirske kurdske enote YPG, ki so sicer zaveznice Delavske stranke Kurdistana. Pri tem je druge države pozval k uvrstitvi enot YPG na seznam terorističnih organizacij, sam napad pa je označil za strahopetnega. Kot odgovor nanj so turške zračne sile že pričele z bombardiranjem položajev kurdskih upornikov na severu Iraka.

Turčija pa poleg obtoževanja YPG za včerajšnji teroristični napad v Ankari nadaljuje tudi s politiko porozne sirsko-turške meje. Protirežimske sile v mestu Azaz, ki se nahaja na severozahodu Sirije, so včeraj dobile okrepitve, ki so obsegale približno petsto vojakov. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi ti uporniki v državo prišli preko turške meje. Po besedah britanske nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice naj bi bili vsi uporniki oboroženi. Tokratne okrepitve niso izoliran primer, saj je na podoben način skozi mejni prehod Atme v nedeljo iz Sirije v Turčijo prešlo 350 upornikov.

Selimo se še v južni del Azije. V New Delhiju se je več deset pravnikov, ki so naklonjeni vladajoči nacionalistični stranki, spopadlo s študentskimi protestniki, v katere so metali tudi kamenje. Več tisoč študentov univerze Jawarhalal Nehru je v nedeljo na območju univerze sklenilo živo verigo v protest proti petkovi aretaciji vodje študentske organizacije Kanhaiyeja Kumarja, ki je bil obtožen spodbujanja k uporu. Kumarja je ovadila provladna nacionalistična študentska organizacija, ki ga je obtožila, da je bil prisoten na dogodkih, kjer so vzklikali “nedomoljubne” parole. Zakonsko podlago za njegovo obsodbo so nasprotniki našli v predpisih, nastalih v kolonialističnih časih. Kumar naj bi zavzel tudi kritično stališče do obešanja kašmirskega separatista, ki je bil obešen leta 2013. Val množičnih protinacionalističnih študentskih protestov spremljajo demonstracije, ki jih pomaga organizirati vladajoča stranka.

UNICEF je obelodanil poročilo o milijonu afriških otrok, ki jim grozi podhranjenost. Vzhodni del celine se že dve leti bori s kombinacijo erozijskega dežja in suš, ki sta posledica delovanja morskega toka El Nino. Delovanje morskega toka naj bi po besedah pisarne Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev prizadelo približno 60 milijonov ljudi. Prehransko stanje tega dela celine dodatno poslabšuje politična nestabilnost, h kateri pripomore ravno slabo prehransko stanje. Burundi se na primer že od lanskih aprilskih volitev sooča z demonstracijami, množičnimi izselitvami in neuspelim vojaškim udarom, kar med drugim poslabšuje prehransko krizo v državi.      

Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je napovedal prvo zvišanje cen naftih derivatov po dvajsetih letih. Cene goriv naj bi se dvignile kar za šestdeset krat. Kakovostnejše motorno gorivo, za katerega je bilo potrebno do sedaj odšteti en ameriški cent, bo po novem stalo šestdeset centov. Podražitve naj bi omogočale financiranje investicij za proizvodnjo goriv samih. Venezuela, država z največjimi znanimi zalogami nafte na svetu je že od sredine leta 2014 v globoki ekonomski in posledično politični krizi. K temu je najbolj prispevalo prav padanje cen nafte, ki sicer predstavlja kar petindevetdeset odstotkov zaslužkov od izvoza. Predsednik Maduro je hkrati z zvišanjem cen nafte napovedal tudi devalvacijo venezuelske valute bolivar. Menjalni tečaji naj bi iz dosedanjih 6,3 poskočili na 10 bolivarjev za ameriški dolar. Rast cen fosilnih goriv v kombinaciji z nadaljevanjem inflacije, ki Venezuelo pesti že dlje časa, povečuje možnost protestov v državi.

Selimo se na Balkan. Več nevladnih organizacij je v Bosni in Hercegovini začelo s kampanjo, v kateri si prizadevajo za enotne pravice mater. Medtem ko porodniški dopust trenutno traja eno leto in je enoten po vsej državi, je višina denarnega nadomestila odvisna od posameznih kantonov, zato prihaja do večjih razlik med državnimi regijami. Medtem ko v nekaterih kantonih denarno nadomestilo znaša 50 ali 60 odstotkov povprečne prejete plače, v nekaterih kantonih, kot je Hercegovsko-neretvanski kanton, pa mati za novorojenčka sploh ne prejema denarnega nadomestila. Več o tem v Offsajdu ob petih.  

Vlada naslednji teden namerava na mejo napotiti vojsko z dodatnimi posebnimi policijskimi pooblastili. Odbor za obrambo Državnega zbora namreč ne bo zadržal izvajanja 37. a člena Zakona o obrambi. Zadržanje je Ustavnemu sodišču predlagal Varuh človekih pravic, potem ko je Radio Študent zakon problematiziral z zbiranjem podpisov za razpis referenduma, po njegovi zavrnitvi pa pobudo za ustavno presojo podal varuhinji. Po mnenju odbora ustavno izpodbijanje člena s strani varuha ni strokovno utemeljeno, označili so ga tudi za pavšalno. Spomnimo, 37. a člen slovenski vojski po potrebi podeljuje policijska pooblastila, mnogi pa so ga označili za slabega že z nomotehničnega stališča.

Glavni pomislek varuha človekovih pravic je, da sam člen zakona ne definira podrobneje, v katerih okoliščinah so vojski dodeljena policijska pooblastila in na kakšen način jih kasneje izvaja, kar bi lahko vodilo do arbitrarnosti. Ker se je varuhinja obregnila le ob tehnično problematičnost samega člena, ne pa njegovo protiustavnost, danes s pozivom Ustavnemu sodišču, vladi in Državnemu zboru zakonu oponirajo tudi pri Sindikatu vojakov Slovenije. Več predsednik sindikata Gvido Novak:

Izjava

Off sta pripravila Mladen Zobec in vajenec Klemen